razlastitev bančnih delničarjev; obveznice; Banka Slovenije; Banka Celje;

Zakon o podrejencih ima napako

Medij: Dnevnik (V ospredju)  Avtorji: Klemen Košak Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 05. marec 2019 Stran: 6

V Banki Slovenije nasprotujejo predlogu zakona, s katerim želi ministrstvo za finance zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom obveznosti bank, ki so bile izbrisane ob sanaciji bank pred petimi leti. Trdijo, da centralna banka po zakonu ne sme plačati odškodnin in ne more nositi odgovornosti za reševanje bank.

Danes se izteče javna razprava o predlogu zakona, s katerim želi ministrstvo za finance zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile izbrisane zaradi sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014.

Vodstvo Banke Slovenije je zato včeraj sporočilo, da sicer sicer pozdravljajo namero ministrstva, da uresniči odločbo ustavnega sodišča in okrepi zaupanje v bančni sistem, menijo pa, da predlog vsebuje povsem neustrezno rešitev. Brez koristi in brez odgovornosti Po mnenju Banke Slovenije je ministrstvo napačno določilo, kdo bi plačal, če bi sodišče ugotovilo, da je pri sanaciji bank prišlo do oškodovanja. Po nameri ministrstva bi bil plačnik Banka Slovenije, odškodnine pa izplačala iz »za ta namen oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv«. Če bi odškodnina presegla višino teh rezervacij oziroma rezerv, bi denar začasno založila država, centralna banka pa bi ga morala vrniti.

Po podatkih finančnega ministrstva je bila skupna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so bile ob sanaciji izbrisane in na katere se predlog zakona nanaša, 963 milijonov evrov. »Reševanje bank je po pravu Evropske unije primarno naloga lastnikov in v skrajnem primeru naloga države,« je včeraj povedal vodja pravne službe Banke Slovenije Jurij Žitko. Zatrdil je, da je centralna banka v času krize večkrat pozvala lastnike, naj banke dokapitalizirajo. Ker tega niso storili, jih je rešila država. Banka Slovenije je bila res udeležena v postopku reševanja, vendar so bili pomembni tudi od nje neodvisni zunanji cenilci ter evropske institucije, je dejal. Predstavniki izbrisanih imetnikov obveznosti bank trdijo, da je bila bančna sanacija v Sloveniji izvedena na podlagi nepravilno ocenjenega stanja v bankah in da izbris v resnici ni bil potreben. Če bi jim to na sodišču uspelo dokazati, je po Žitkovih besedah treba vedeti, da koristi od sanacije ni imela Banka Slovenije, ampak banke ter deloma država, ki je lahko pridobila večji delež v lastništvu bank, kot bi ga sicer. Vendar bankam verjetno ne bi smeli naložiti plačila morebitnih odškodnin, saj bi se morda znova znašle v težavah, je dejal. Zato bi bilo po njegovem najprimerneje, da bi odškodnine plačala država prek sklada, ki bi ga vzpostavila za ta namen.

Za razkrije dejanskih lastnikov

Poleg tega bi takšna ureditev kršila prepoved monetarnega financiranja državnih nalog, sta zatrdila Žitko ter viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško. Monetarno financiranje države - povečevanje denarja v obtoku z namenom financiranja države je v Evropski uniji prepovedano, da bi se zagotovila stabilnost cen in javnofinančna disciplina, sta pojasnila. Centralna banka sicer ima okoli 700 milijonov evrov rezerv in rezervacije, vendar te niso bile oblikovane za ta namen. Banke Slovenije torej ni prepričala trditev ministrstva za finance, da ta ureditev ne bi pomenila financiranja obveznosti javnega sektorja.

V Banki Slovenije imajo še več drugih pripomb na predlog zakona, za katere je Žitko dejal, da so bolj tehnične narave. V sodnem postopku bo ključno mnenje izvedencev, zato v centralni banki menijo, da bi morali biti ti izvedenci strokovnjaki, ki imajo izkušnje z reševanjem bank. Po njihovem mnenju bo težava tudi s podatkovnimi sobami, v katerih se naj bi se tožniki seznanjali z dokumenti, ki so ključni za dokazovanje njihovih trditev. »Vzpostavitev teh sob zahteva specifična znanja, ki jih zaposleni v Banki Slovenije nimajo,« pravi Žitko. Med drugim se v Banki Slovenije zavzemajo tudi, da se razkrijejo vsi lastniki podrejenih obveznosti bank. »Transparentnost je treba zagotoviti, ker bo šlo za izplačilo iz javnih sredstev in ker je treba spoštovati pravila o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma,« je pojasnil Žitko. Po podatkih ministrstva je bilo vseh delničarjev bank več kot sto tisoč, 97,4 odstotka delnic pa je bilo v lasti 50 največjih delničarjev.

Več pripomb na predlog zakona so podali tudi v Društvu Mali Delničarji Slovenije, kjer vztrajajo, da država vzpostavi odškodninsko shemo, za poplačilo izda obveznice, od dejanskih imetnikov pa zahteva, da se pred poravnavo razkrijejo.

Usoda razlaščencev med sanacijo bank

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec in pogovora voditeljice Rosvite Pesek z Alenko Bratušek (SAB) iz Odmevov TV SLO1 z dne 15.02.2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

ROSVITA PESEK je minilo od bančne sanacije, ko je takratna vlada Alenke Bratušek odločila, da se v banke vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic, v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Razlaščenci še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče za to določilo rok, ki se je iztekel že spomladi leta 2017. Govorimo torej še o eni nespoštovani odločbi Ustavnega sodišča, ki pa bo imela žal vrtoglave finančne posledice. Zamudne obresti namreč hitro naraščajo in po nekaterih izračunih že presegajo 400 milijonov evrov. Podrobneje Vesna Zadravec. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Dobrih 5 let po bančni sanaciji, se je znesek razlastitve z 963 milijonov evrov občutno povzpel. Zaradi zamudnih obresti na odvzeto premoženje razlaščencev, se je bančna sanacija podražila na 1,3 milijarde evrov. Povedano drugače, vsak dan davkoplačevalce ta nerešeni problem stane 212 tisoč evrov. Skrb vzbujajoč podatek pa očitno ne skrbi slovenske vlade, ki je komaj pri osnutku zakona. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Moramo biti pošteni, da ta osnutek je najboljši izmed najslabših.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Zakon razlaščencem končno omogoča pravno varstvo. Pravico bodo lahko iskali na mariborskem okrožnem sodišču. Izbira, ki pa že zbuja dvome.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Mi smo že v prvi izjavi takoj potem, ko smo bili seznanjeni, izrazili dvom o kadrovskih in prostorskih resursih mariborskega sodišča.  

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In zakaj obravnav ne bo v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je trenutno najbolj obremenjeno sodišče v državi, so zapisali, a razlaščence motit tudi izbrana vrsta sodišča.

MIHA KUNIČ (Odvetniška družba Kunič, 10.2.2019): Medtem ko bi na upravnem sodišču Banka Slovenije morala sama predložiti vso dokazno breme, bodo na okrožnem sodišču stranke same morale iskati dokaze. Postopki bodo zato daljši in dražji.  Zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v  sodne dvorane. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   A zakaj bi država še podaljševala že tako drag problem? Za sanacijo smo namreč  odšteli že 5 milijard evrov in ta številka ni dokončna. 

METOD DRAGINJA (Ministrstvo za finance, 1.2.2019): Če bo sodišče v teh postopkih ugotovilo, da so bile uporabljene METOD DRAGONJA metode neustrezne, potem bodo nekdanji imetniki odškodovani in bodo dobili odškodnino in jasno, da ta odškodnina predstavlja potencialno dodatno javnofinančna sredstva. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Znesek odškodnine bo menda poravnala Banka Slovenije, a le, če se bo s tem strinjala Evropska centralna banka. Iz ECB-ja so sporočili, slovensko finančno ministrstvo nas je že zaprosilo za mnenje o osnutku zakona.  bo svoje stališče sporočil v predvidenem roku. In medtem ko se mi ukvarjamo z osnutkom zakona, so v ECB tujini bančne sanacije končane, povečini s poravnavo. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Državi se ni potrebno za to odločiti, mislim pa, da je modro, ker če gremo v neko poravnavo, se lahko pogajamo tudi o morebitnih obrestih. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Kako vse to nenavadno spominja na zgodbo o varčevalcih Ljubljanske banke, pa o izbrisanih. Ceno smo na koncu plačali mi, davkoplačevalci. 

Šest let po bančni sanaciji

Medij: TV Slovenija 1 Oddaja: TV Dnevnik SLO 1 Avtorji: Vesna Zadravec Teme: bačna sanacija Datum: Nedelja, 10. februar 2019 Ura: 19.00

Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

VESNA ZADRAVEC: Dve leti po tem, ko bi država že morala popraviti sporni zakon o bančništvu, da bi zagotovil pravno varstvo razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic ob bančni sanaciji leta 2013, je slovenska vlada šele pri osnutku novega zakona. Kot je znano je pred šestimi leti ob bančni sanaciji več kot sto tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic izgubilo 963 milijonov evrov. Zdajšnji zakon pa jim ne omogoča ustreznega pravnega varstva.

Poglejmo na kratko novosti zakona.

  • Razlaščenci bodo pravico lahko iskali na mariborskem Okrožnem sodišču.
  • Banka Slovenije bo morala zagotoviti dostop do podatkov, ki so pomembni za sodni spor.
  • Če se združi več kot 30 razlaščencev se sodna taksa odmeri v zneski do 500 evrov.
  • Mogoča je tudi oprostitev sodne takse.
  • Tožbo mora razlaščenec vložiti najpozneje 15 mesecev od uveljavitve zakona.
  • Tožena stranka je Banka Slovenije, zato bo, če bo tako odločilo sodišče odškodnino morala poravnati prav centralna banka.

Z nami je zdaj Miha Kunič, odvetnik številnih razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic. Dober večer.

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Dober večer.

VESNA ZADRAVEC: Torej predlog zakona zdaj omogoča pravno varstvo, pravico boste lahko iskali na Okrožnem sodišču v Mariboru. Boste zdaj lažje prišli do odškodnine?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Pravzaprav ocenjujem, da niti ne. Mislim, da bi mogel zakon izhajati iz predpostavke, da je potrebno v upravnem sporu vložiti posebno tožbo, v kateri bi mogla Banka Slovenije tako ali tako predložiti vse listine, celoten spis. Ne nazadnje je tudi zaradi tega uveden postopek med Evropskim sodiščem za človekove pravice in zakon  ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v sodne dvorane. Kar pomeni, da ne olajšuje dela odvetnikom.

VESNA ZADRAVEC: Na Okrožnem sodišču, če vas pravilno razumem, bodo torej postopki daljši?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Absolutno. Zaradi vseh procesnih zapletov do katerih bo prišlo v prihodnosti.

VESNA ZADRAVEC: Tožili boste Banko Slovenije, lahko Banko Slovenije, vaše zdajšnje tožbe pa so uperjene tudi proti poslovnim bankam. Boste odstopili od teh tožb?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Vsem strankam bom predlagal, da od tega ne odstopijo, zakaj? Ker banke tožimo na drugi pravni podlagi. Da bi to mnenje spremenil bi moralo proti do nečesa konkretnega, neke konkretne ponudbe zakaj bi od teh tožb odstopili, saj ocenjujemo, da imamo prav.

VESNA ZADRAVEC: Kaj torej predlagate, kakšna rešitev bi bila bolj primerna? Je to poravnava?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Ocenjujem, da bi mogla Republika Slovenija izdelati nova mnenja o kapitalski ustreznosti bank na podlagi mednarodnih računovodskih standardov z izhodiščem delujoče banke. In to bi bilo vodilo za ponudbo, neko poravnavo. To bi mogla Republika Slovenija naredit predno bi sploh sprejela zakon.

Nov predlog zakona za bančne razlaščence

Medij: TV SLOVENIJA 1 Oddaja: TV DNEVNIK ob 19.00 Avtorji: Florjan Zupan Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. februar 2019 Ura: 19.08 Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

JASMINA JAMNIK (voditeljica): Razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic bodo morda le dočakali pravno podlago za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije. Ministrstvo za finance je, potem ko s predlogom prejšnje vlade ni bil zadovoljen nihče, pripravilo nov predlog zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev. .Ta torej omogoča odškodninske tožbe, določa tudi, da bo morebitne odškodnine plačala Banka Slovenije in da bo sodišče ob pomoči izvedencev ugotavljalo ali je centralna banka ustrezno ocenila bančno luknjo.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Šlo bo za pravdni postopek, ki bo potekal le pred okrožnim sodiščem v Mariboru, zahtevki se bodo združevali, gre pa za šest ločenih postopkov. Ena sodna odločba za eno banko bo veljala za vse tožbe.

METOD DRAGONJA (državni sekretar na ministrstvu za finance): Tako, da bo v bistvu na prvi stopnji pri ugotavljanju dejstev prišlo do šestih ugotovitvenih sodb, ki pa se bodo potem v naslednjih etapah skozi dajatvene sodbe pa nekoliko raziskovale, odvisno od narave teh finančnih instrumentov.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Rok za vložitev tožb bo eno leto, mali delničarji se zavzemajo za poravnalno shemo, motijo jih tudi sodne takse, razlaščenci jih namreč ne bi plačevali, če bi se jih združilo vsaj 30 in njihov zahteven ne bi presegel 5000 evrov.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Ne moremo pristati na dejstvo, da bi se takse plačevale po gospodarskem sporu.

Akterji sanacije bank odšli, Računskemu sodišču odprta pot za revizijo

Medij: SIOL Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, bančna sanacija Datum: Petek, 01. februar 2019 Vir: TUKAJ Objava ura: 10.16

Računskemu sodišču se je po dveh letih negotovosti odprla pot za revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja ter praks nadzora Banke Slovenije, zlasti v času sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti. Sklep računskega sodišča o izvedbi revizije je namreč pravnomočen, saj Banka Slovenije nanj ni vložila ugovora.

Na računskem sodišču so napovedali, da bodo več o načrtovani reviziji razkrili v prihodnjih dneh. Čakali so, da se izteče rok za vložitev ugovora zoper njihov sklep, kar se je zgodilo opolnoči. V centralni banki so povedali, da ugovora niso vložili, s čimer bodo lahko revizijski postopki stekli.

Kot so pred dnevi pojasnili v računskem sodišču, se bo lahko revizija izvedla kmalu, če ugovora ne bo. "S tem, ko sklep o izvedbi revizije postane pravnomočen, je revizijski postopek v teku in lahko takoj začnemo z izvajanjem aktivnosti," so povedali.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec 

POSEL DANES Guvernerjeva nespodobna povabila sodnikom

Jazbec nadzor videl kot poseg v neodvisnost BS

Zakon o Banki Slovenije je bil jeseni 2017 dopolnjen tako, da lahko računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih ter da lahko pravilnost in smotrnost praks nadzora centralne banke revidira do novembra 2014 oziroma do uvedbe enotnega nadzora v območju evra.

V slednjem delu je izvajanje zakona ustavno sodišče konec leta 2017 zadržalo. To je storilo na zahtevo sveta Banke Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki je kot razlog navedel, da se s tem posega v neodvisnost centralne banke.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank? 

Akterji sanacije odšli, ovire odpravljene

Svet Banke Slovenije se je nato prevetril in v njem ni več nikogar, ki je sodeloval v sanaciji bank. Pod vodstvom namestnika guvernerja Primoža Dolenca je tako Banka Slovenije konec lanskega oktobra umaknila zahtevo za presojo ustavnosti tega dela zakona.

S tem so se odprla vrata računskemu sodišču za revizijo vloge centralne banke v sanaciji bank in enemu od namenov dopolnitve zakona. Večina poslanskih skupin je namreč ob sprejemu dopolnjenega zakona izrazila pričakovanje, da bo poročilo računskega sodišča lahko prispevalo k izračunu dejanske velikosti bančne luknje.

POSEL DANES Bo guverner Jazbec pokoril velikega kritika sporne bančne sanacije 

 

Banka Slovenije ne nasprotuje reviziji računskega sodišča

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. januar 2019 Spleti vir: TUKAJ  Objavljeno: 17.15  

Centralna banka je sklenila, da ne bo vložila ugovora.

Računsko sodišče lahko začne pregledovati poslovanje Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 kot tudi njeno nadzorniško vlogo v času sanacije bank v letih 2013 in 2014. Danes se namreč izteka rok za ugovor na sklep o uvedbi revizije, a kot so pojasnili v Banki Slovenije, ki jo zdaj vodi Boštjan Vasle, so se po preučitvi sklepa računskega sodišča, odločili, da ugovora ne bodo podali.

To po meni, da je sklep računskega sodišča o uvedbi revizije postal pravnomočen in da bodo državni revizirji lahko začeli pregledovati poslovanje centralne banke in tudi sanacijo bank, ki je davkoplačevalce stala pet milijard evrov.

Banka Slovenije je pod vodstvom prejšnjega guvernerja Boštjana Jazbeca takšni reviziji nasprotovala in je določila zakona, ki so to omogočala, celo dala v ustavno presojo. Začasno vodstvo banke pa je oktobra lani zahtevo za ustavno presojo umaknilo. 

5 let od bančne razlastitve 1/2 mio državljanov Republike Slovenije

Jutri, 18. decembra 2018, bo minilo 5 let od skrivnostne sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje.

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društva MDS) možni le dve rešitvi:

  • hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
  • priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči.

Zavedati se je treba, da:

  • kakršnokoli nadaljnje pasivno ravnanje lahko povzroči velike stroške na strani države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku ter dostopa do sodišča v smislu učinkovitega sodnega varstva, in sicer z vlaganjem tožb pred domačimi sodišči ali Evropskim sodiščem za človekove pravice,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k hitri in učinkoviti rešitvi večine sporov, pri čemer bi bilo kljub temu treba vzpostaviti tudi učinkovito sodno varstvo, saj morajo imeti nekdanji imetniki kvalificiranih pravic bank pravico, da se odločijo, ali k poravnavi pristopijo ali ne,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k bistvenemu zmanjšanju obremenitve sodstva s tovrstnimi spori in s tem tudi stroške delovanja sodnega sistema.

Ljubljana, 17. december 2018

 

RAČUNSKO SODIŠČE BO REVIDIRALO BANKO SLOVENIJE

 

Društvo MDS je te dni prejelo odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije, ki se zaveda pomembnosti morebitne revizije, hkrati pa v odgovoru ne navede natančne časovnice, kdaj naj bi to izvedel. V Društvu MDS upamo in si želimo, da bodo postopki stekli najkasneje v prvi polovici leta 2019. 

Torej po 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci (izbrisani vlagatelji pa celo dvakrat, kot vlagatelji in še kot davkoplačevalci), ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

 

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Ali so bila vrednotenja v AQR res skladna z MSRP, kot ustno trdijo avtorji izbrisa, a tega nikoli niso podprli z nobenim dokumentom (pritožba Gorenjske banke, ki jo je objavila nacionalna televizija, izrecno trdi nasprotno)?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in kdo je določal diskonte (Evropska komisija trdi, da jih je Banka Slovenije, ta pa trdi, da jih je Evropska komisija)?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB, EK in drugih) tudi že v času sanacije, pa čeprav takrat ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE NAJ BI KONČNO IZPOLNILA ODLOČBO USTAVNEGA SODIŠČA

 

Nova Vlada Republike Slovenije je te dni sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

 

SPOMNIMO SE, KAJ VSE JE ŠLO NAROBE V BANČNI SANACIJI

 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

 

KAJ POTREBUJEJO OŠKODOVANCI ZA UČINKOVITO PRAVNO VARSTVO

  • Cenitve, ki so bile podlage za vrednotenje premoženja bank morajo biti na vpogled v celoti, popolnoma necenzurirane; tako je povedalo že US (točka 123 obrazložitve U-I-295/13-260: "Pravovarstvene možnosti tožnikov bi bile učinkovite le ob možnosti polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo, s katerimi je razpolagala BS, po katerem jim mora ostati še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka").
  • Sodna taksa za tiste, ki bi se odločili sprožiti postopek ne sme biti takšna, kot velja v odškodninskih postopkih, saj gre za tožbo proti državi in to še oseb, ki jih je država razlastila, sedaj pa morajo slednji po specialnem zakonu dokazovati, da je bila razlastitev neustrezna. Primerna bi bila taksa, ki velja za upravne spore (148 EUR na osebo).
  • Stranske intervencije ECB ne smejo biti dovoljene, saj Slovenija ob izvedenih ukrepih sanacije ni bila del enotne bančne unije.
  • Izvedenci v postopkih morajo biti strokovnjaki za vrednotenja po mednarodnih standardih (MSRP, MSOV) z ustreznimi licencami v RS, ne pa družbe iz tujine.
  • Izbor izvedencev pa bi moral potekati tako kot v ostalih takšnih postopkih v RS in nazadnje tudi tarife zanje morajo biti standardne.

 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.