Preiskava vseh okoliščin glede sanacije bank morda ne bo možna?

NatisniNatisni

Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.

Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.

 

Ljubljana, 03. 09. 2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott  je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. 

 

Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?

 

V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.

 

Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna

 

Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.

 

Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020

 

»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.

 

Odvetnik Miha Kunič meni, da bi to vplivalo le na kazenske postopke. Tudi on se sprašuje, kdo lahko zaposlene v evropskih institucijah sploh preganja v primeru zlorab, če imajo vsi imuniteto. »Mene tako stališče zelo skrbi,« pravi. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič pa pove, da danes objavljenega mnenja pravobranilke na sodišču EU ne smemo šteti kot zmago ali poraz, saj gre za precedenčen primer v EU. 

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.