Petrol

Menjava vodstva SDH pričakuje razkritje razlogov. Očitki o neenakomerni obveščenosti delničarjev

Ljubljana - Čeprav bliskovita menjava v vodstvu Petrola še vedno odmeva in državni lastniki zahtevajo pojasnila o razlogih za odstop, nadzorni svet družbe teh včeraj ni razkril. Je pa zavrnil sume o neenakomerni obveščenosti delničarjev, zaradi česar pa je nadzorni postopek že sprožila ATVP. »Nadzornemu svetu Petrola bomo poslali poziv, naj pojasni razloge za dogodke iz prejšnjega tedna v upravi družbe, seveda pa ga bomo zaprosili, da te pošlje tudi članom uprave, ki so sporazumno končali mandat v prejšnjem tednu,« je povedal predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Gabrijel Škof. Dodal je, da se tako kot od vseh nadzornih organov tudi od nadzornega sveta Petrola pričakuje, da deluje v interesu družbe, ki jo nadzoruje. Pojasnila do srede Kot je razumeti, vodstvo SDH pričakuje, da bodo nadzorniki Petrola razloge za odpoklic pojasnili vsem delničarjem družbe, sami pa pojasnila pričakujejo do 30. oktobra. Ko bo holding ta pojasnila dobil, jih bo posredoval tudi vladi. Ta je namreč v petek SDH pozvala, da ji kot upravljavec državnih naložb najkasneje do 4. novembra posreduje informacijo v zvezi z zamenjavo vodstva Petrola, s poudarkom na razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave.

Državni lastniki imajo v Petrolu tretjinski delež.

V četrtek zvečer se je nadzorni svet Petrola, ki ga vodi Nada Drobne Popovič, sporazumno razšel z dosedanjo upravo družbe pod taktirko Tomaža Berločnika. Uradni razlogi za to naj bi bila razhajanja glede strategije in prihodnje zadolžitve družbe, natančnejših pojasnil nadzorniki niso podali. Vodenje družbe je začasno prevzela Drobne Popovičeva, nadzorniki pa so za članico uprave imenovali še Danijelo Ribarič Selakovič, zdajšnjo direktorico za strateško obvladovanje stroškov v Petrolu. 

ATVP v nadzorni postopek

V Društvu Malih delničarjev Slovenije (Društvo MDS) javni poziv SDH pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da mora biti komuniciranje enakomerno in sočasno z vsemi delničarji. V preteklih dneh so se namreč pojavili očitki, daje nadzorni svet Petrola še pred četrtkovim predčasnim prenehanjem mandata članov uprave Tomaža Berločnika, Igorja Stebernaka in Roka Vodnika o tem mimo drugih delničarjev obvestil le SDH. 

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma neenakopravne obveščenosti delničarjev Petrola začela nadzorni postopek.

Kot pojasnjujejo na agenciji, niso prejeli nobene prijave, ampak so to sprožili sami kot pristojni za nadzor nad javnimi družbami. Petrol je namreč javna družba in mora skrbeti, da so delničarji o vseh pomembnih informacijah obveščeni enakomerno. Nadzorniki Petrola so včeraj zavrnil sume o neenakomerni obveščenosti delničarjev in zatrdili, da SDH od nadzornikov ni predčasno prejel nobenih dodatnih informacij o tem, razen že javno objavljenih. Poudarili so, da so nadzorniki odločitev o predčasnem prenehanju mandata uprave sprejeli predčasno. 

MDS še ne zbira pooblastil

V Društvu MDS pojasnjujejo, da niso začeli zbirati pooblastil za izredno skupščino, kot se je omenjalo. » V Društvu MDS  bomo počakali, da se stvari razčistijo s soočenjem argumentov tako nadzornikov Petrola kot morebitnih nasprotnih argumentov nekdanje uprave, a pri tem ne želimo 'morebitnega pranja umazanega perila', ampak zgolj soočenje argumentov in protiargumentov v skladu s korporativno prakso ter seveda tako, da se dobremu imenu in ugledu družbe Petrol ne škoduje. Šele po proučitvi vseh prejetih informacij se bomo po posvetu z drugimi delničarji odločili, kako naprej,« so sporočili. Nadzorni svet Petrola zanika neenakomerno obveščenost delničarjev.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. apr.. 2018

Predsednik uprave Tomaž Berločnik je na skupščini družbe Petrol povedal, da tekočih poslov ne komentirajo, a da je glede finančnih storitev odprtih več možnosti, tudi nakup banke.

Ljubljana – Delničarji Petrola lahko avgusta pričakujejo 16 evrov bruto dividende na delnico, kar pomeni, da bo družba razdelila 33 milijonov evrov bilančnega dobička, je sklenila skupščina družbe.

Na skupščini je bilo navzočih 63,4 odstotka delničarjev. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico za leto 2017. Več malih delničarjev je na skupščini izrazilo pohvalo upravi za dosežene rezultate. Rajka Stankoviča iz Združenja malih delničarjev Slovenije je zanimalo, kaj je s Petrolovim vstopom v banko Lon in kaj z gradnjo nove poslovne stavbe.

Predsednik uprave Tomaž Berločnik je odgovoril, da tekočih poslov ne komentirajo, a da je glede finančnih storitev odprtih več možnosti, tudi nakup banke. Pojasnil je, da je za družbo finančni steber pomemben: že vrsto let imajo lastno plačilno kartico, z nakupom podjetja MBills, ki ponuja plačevanje z uporabo mobilnega telefona, pa so možnost plačila strankam omogočili tudi za druge storitve. Pojasnjuje, da so v igri tri možnosti nadgradnje, in sicer da finančne storitve razvijajo v družbi, da bančne storitve najamejo pri zunanjem izvajalcu ali da v portfelj pripeljejo banko. »Težko je reči, v katero smer bomo šli,« je dodal.

Gradnja stavbe

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 11. apr.. 2018 Stran: 2

Zloraba notranjih informacij

Kazenski zakonik ni neskladen z ustavo - ATVPje z odločitvijo zadovoljna

Ljubljana - Potem ko je ustavno sodišče le odločilo, da člen kazenskega zakonika, ki določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, ni neustaven, bi lahko primer Marka Kryžanowskega zastaral. Odločilo bo višje sodišče.

Ustavno presojo je zahtevalo višje sodišče, ker je kazenski zakonik insajderstvo opredeljeval kot kaznivo dejanje, zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) pa kot prekršek. Višje sodišče je menilo, da sta zaradi nejasnih ločnic med kaznivim dejanjem in prekrškom mogoča dva različna postopka in različno sankcioniranje določenega ravnanja.

A ustavni sodniki so po več kot dveh letih le presodili, da očitek o nejasnih ločnicah ni utemeljen in da določilo kazenskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Dodali so, da evropska direktiva članicam nalaga, da hude primere trgovanja z notranjimi informacijami opredelijo kot kazniva dejanja. Gre za primer Marka Kryžanowskega, ki je bil v ponovljenem sojenju leta 2015 na prvi stopnji obsojen na enoletno pogojno kazen zaradi domnevne zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola. Tožilstvo mu očita, da je med 16. in 21. aprilom 2008, le nekaj dni pred objavo rekordnih rezultatov družbe, s katerimi je bil kot predsednik uprave seznanjen, kupil za 63.000 evrov Petrolovih delnic. Ravnanje je tožilstvo označilo za šolski primer insajderstva.

Še deset dni do zastaranja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. dec.. 2017 Stran: 9

Plače Zaposleni med najbolje plačanimi v državi, tisti izIPS, ki delajo z njimi z ramo ob rami, nimajo te sreče

Ljubljana - Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Luki Koper je znatno višja od povprečne plače v novomeški Krki, Petrolu, Telekomu Slovenije, Intereuropi..., dejansko je najvišja med primerljivimi podjetji v državni lasti. Zaposlenim v Luki visokih plač nihče ne oporeka, a vse več je opozoril, da jim lahko družba to omogoča tudi na račun delavcev IPS, ki delajo za manj, tudi do trikrat manj.

Stroški dela v skupini Luka Koper so lani znašali 51,9 milijona evrov, kar je za osem odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več kot leto prej. Na povišanje so poleg dodatnih 31 zaposlenih med drugim vplivali povišanje osnovne plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo in višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti. Kolektivna pogodba, ki velja v Luki, kljub drugačnim priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni javno objavljena, ker se oba podpisnika z objavo nista strinjala, tudi sicer pa naj bi bil to eden bolj skrbno varovanih dokumentov družbe. Objava kolektivne pogodbe ni edino odstopanje od priporočil SDH - čeprav ta predlaga, da 13. plača ne preseže povprečne osnovne plače zaposlenega, so v Luki lani zaposlenim to izplačali v visim 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega, in ta je, kot kažejo tudi podatki Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), najvišja med vsemi primerljivimi podjetji v državni lasti.

En redno zaposleni za tri iz IPS

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 

Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 2

Telekom Slovenije Jamnik: Družba je v odlični formi - Skobe napovedal rast prihodkov in dobička - Premalo upravljavske preglednosti

Ljubljana - »Verjamem v ustreznost korporativnih postopkov in verjamem, da je v interesu države imenovanje najboljših možnih posameznikov. Upam, da si bodo vsi izvoljeni prizadevali za iste cilje kot dosedanji nadzorniki,« je po skupščini povedal dosedanji prvi nadzornik Telekoma Slovenije Borut Jamnik, ki ni dobil novega mandata.

Pojasnil je se, da je Telekom Slovenije v odlični formi: v preteklih štirih letih je tožbene zahtevke znižal za 500 milijonov evrov, družba se je razdolžila na petino dolga ob izhodu iz krize, stabilizirala je denarne tokove in ima odlično upravo. »To je naredil nadzorni svet, ki ga je imenovala skupščina, kjer so imeli večino manjšinski delničarji. Prepričan sem, da bo tudi v novi sestavi poslovala tako,« je dodal Jamnik. 

Jamnik: Izbira Glavinove je legitimna

Glede imenovanja predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidie Glavina v nadzorni svet Telekoma pa je dejal, da je povsem legitimno, da predsedujoči holdingu, ki upravlja takšno premoženje, osebno prevzame odgovornost za tako pomembno naložbo v lastnem portfelju. In kaj kot predsednik Združenja nadzornikov Slovenije meni o praksi, da SDH na skupščine z nasprotnimi predlogi prihaja v zadnjem hipu? »Prepričan sem, da bo SDH svojo
odločitev pojasnil na svoji spletni strani. Menim pa, da bi bilo za vse delničarje bolje, če bi bilo poslovanje bolj transparentno.«

Veliko interesov

Na tokratni skupščini je država kot večinska lastnica imela vse glasovalne pravice, medtem ko je bila pred štirimi leti brez njih, tako da so o dosedanjih nadzornikih odločali manjšinski delničarji. Med njimi tudi Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stankovič. Ta je na včerajšnji skupščini delo uprave Telekoma pohvalil. Kaj torej meni o tem, da od dosedanje ekipe nadzornikov v novem mandatu ostaja le ena članica? »Menim, da to ni najboljši kazalec korporativnega upravljanja, saj bi bilo dobro, če bi ostala vsaj dva dosedanja nadzornika, še posebej ker jim je uspelo zmanjšati izpostavljenost družbe za kar 74 odstotkov, kar bo državi olajšalo prodajo,« je odgovoril. Poleg tega so po njegovih besedah obrnili trende poslovanja. »Spet se preštevamo, kdo je naš in kdo njihov, ne gledamo pa rezultatov,« je dodal.

Da se nasprotni predlogi države razkrijejo šele na skupščinah, se tudi njemu ne zdi najboljša praksa: »To je žal posledica velikega števila interesov v velikih družbah, ki razmeroma dobro poslujejo.« Kot je dodal, to zakon pač dopušča.

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec in njegov brat sta lani po mami podedovala nekaj delnic, ki so, kot pravi, praktično brez vrednosti. Ko je bralec septembra prejel obvestilo KDD, kaj lahko z delnicami stori, se je odločil za njihovo opustitev. A tu se njegova zgodba ne konča. Ker je, glede na dokončno in pravnomočno odločbo sodišča sklepal, da so delnice samo njegova last in da lahko z njimi naredi, kar želi, je konec septembra na KDD oddal vlogo z ustreznimi prilogami za njihovo opustitev, vendar se je zapletlo že v vložišču. Tam so mu pojasnili, da lahko delnice opusti samo, če se vsi dediči odločijo za enak korak. To je glede na dejstvo, da lahko samostojno razpolaga s svojim premoženjem, vsaj nenavadno če ne tudi nezakonito, meni bralec. Napotili so ga tudi na pravno službo, kjer je zadeva postala še bolj nenavadna. Tam so mu pojasnili, da tako pač je, ni pa dobil konkretnega pojasnila o pravni podlagi za takšno zahtevo KDD. Ko se je njegov brat v začetku novembra tudi odločil za opustitev delnic in v vložišču oddal ustrezno vlogo, je o tem bralec obvestil KDD, vendar do danes ni prejel nobenega odgovora. Kako to komentirate? 

Na MDS sklepamo, da je pri komunikaciji s KDD prišlo do manjšega nesporazuma. Če nekdo po sklepu o dedovanju podeduje delnice, še ne pomeni, da so njegova last in da lahko z njimi razpolaga. Če želi delnice prevzeti, mora najprej pri KDD urediti prenos teh delnic na svoje ime. To ne nazadnje velja za vsako vrsto premoženja. Postopek prevzema delnic iz naslova dedovanja poteka tako, da dedič na KDD poda vlogo za prevzem delnic, priložiti pa mora sklep o dedovanju in številko trgovalnega računa (pri katerikoli borzni hiši), kamor želi, da se mu delnice prenesejo. KDD nato dediču posreduje plačilni nalog (prenos delnic po sklepu o dedovanju stane dobrih 9 evrov) in po poravnavi plačilnega naloga dedič dobi potrdilo, da so delnice uradno prepisane na njegovo ime. Če želi dedič delnice opustiti, mu ni treba storiti ničesar. Do izvedbe prenosa delnic na njegovo ime namreč ni lastnik teh delnic in mu jih seveda zato tudi ni treba opustiti, saj niso njegova last, temveč ima zgolj listino (sklep o dedovanju), ki določa, da delnice lahko postanejo njegova last, če to želi. 

Bralka ima 1 delnico z oznako MRIR. Zanima jo, koliko je ta delnica vredna in ali naj jo opusti? 

Sklepamo, da gre za delnico MR1R, torej za delnico družbe M1, d. d., Ljubljana. Tečaj na borzi znaša 0,30 evra, tako da bralki svetujemo, naj delnico opusti. Opustitev je na sedežu KDD v Ljubljani brezplačna. 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 16. dec.. 2016 Stran: 5

Bralka ima v lasti 8 delnic z oznako KDH3 in 3 delnice z oznako KDHR. Ker so te delnice malo vredne, jo zanima, ali je sploh smiselno odpreti trgovalni račun? Naj jih raje proda ali pa preprosto pusti? Ali lahko delnice v primeru, da jih pusti, v petih letih ponovno prevzame? 

KDH3 ni delnica, temveč obveznica. Kar zadeva KDHR, je tečaj na borzi na dan 30. 11. 2016 znašal 9,03 evra. Tudi obveznice KDH3 so uvrščene na trg borze; tečaj znaša 92 evrov. Delnice torej niso brez vrednosti. Ker gre za delnice, ki so uvrščene na borzo, sodni depozit ne pride v poštev, saj bi bil plačljiv in posledično tudi dražji od trgovalnega računa. Bralka torej lahko bodisi vse skupaj proda bodisi odpre trgovalni račun. 

Bralec in njegovi člani družine imajo v lasti delnice Petrola. Zanima ga, ali naj delnice vseh družinskih članov pred tem odkupi in odpre le en trgovalni račun? 

Prevzem delnice zgolj enega družinskega člana je sicer možen, vendar bi kljub temu vsi člani za izvedbo takšnega prenosa še vedno potrebovali trgovalni račun za delnice, čeprav bi ga po prodaji zaprli in bi nato imeli samo en trgovalni račun. Zato bi v zvezi s tem veljal premislek. Postopanje pa je odvisno od tega, koliko delnic dejansko imajo posamezni člani družine in ali z dividendo pokrijejo tekoče stroške vodenja trgovalnega računa. 

Bralec je imetnik 26 delnic Istrabenza. Zanima ga, kaj naj s temi delnicami sploh stori in ali jih lahko proda? 

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.

Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.