Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

NatisniNatisni

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Runjak je nadziral našo največjo zavarovalnico, ki je lani leto končala kot skupina z 88,9 milijona evrov čistega dobička. Vendar vsi prvi nadzorniki iz te »skupine« niso imeli dobičkonosnega »pospeševalnika«, a to, je videti, na prejemke nadzornikov ne vpliva usodno. Celo nasprotno, dva prva nadzornika iz Krke - Jože Lenič in Matej Pire - kije lani ustvarila zavidljivih 158,1 milijona evrov čistega dobička, sta skupaj »skrpala« zgolj 24.140 evrov. Manj, kot sta dobila posamično predsednik nadzornega sveta Istrabenza Milan Marinič (24.462 evrov) in Miran Kraševec, prvi nadzornik v skupini Sava (tudi več kot 20 tisočakov); obe družbi sta še vedno v izgubarskem podzemlju.

Pomembno izobraževanja

Lani je bilo kar nekaj zamenjav nadzorniških ekip, celotnih ali vsaj delnih. Tako se je sredi oktobra lani delno zamenjala nadzorniška ekipa Pivovarne Laško, ki jo je do takrat vodil Peter Groznik. A tudi Groznik med svojimi nadzorniškimi kolegi iz Laškega, čeprav prvi med prvimi, ni bil najbolje plačan. Groznik je za predsedniško funkcijo v skupini Laško za leto 2015 prejel 13.000 evrov, člana Dragica Cepin 32.784 evrov in Goran Brankovič 29.518 evrov. Tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pravijo: »Ustreznost plačil nadzornih svetov v družbah s kapitalsko naložbo države je urejena s kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, in sicer kot priporočena višina plačil, ki je odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe.«

Seveda nadzorniki delajo. Nadzirajo. Eni delujejo v večjih nadzornih svetih, kar verjetno ni preprosto, še posebno če so družbe mednarodno delujoče, če so za povrhu še predsedniki uprav, predsedniki združenj ... Delo nadzornikov se izboljšuje, pravijo tako v SDH kot na Združenju nadzornikov Slovenije (ZNS). Generalna sekretarka ZNS Irena Prijovič meni, da se je raven pričakovanj in tudi zahtevnosti glede izvajanja te funkcije pri nas in v tujini pomembno zvišala.
Hkrati opozarja, da ostaja izobraževanje za člane nadzornih svetov in tudi njihovo nadaljnje izobraževanje - podcenjeno. Prijovič pravi: »Prav zaradi nenehnih sprememb zakonodaje in priporočil dobre prakse je treba temu ves čas slediti. Včasih je izgovor pomanjkanje časa, pogosto pa tudi nepripravljenost na učenje.«

Ugotavljanje uspešnosti

V SDH posredno ugotavljajo uspešnost nadzornih svetov s pregledom uresničevanja letnega načrta upravljanja in letnih načrtov posameznih družb, dopustnih instrumentov upravljanja, na primer z izvajanjem periodičnih sestankov z organi vodenja in nadzora družbe, spremljanjem poslovanja in doseganjem postavljenih ciljev itd. V SDH so nam povedali: »Kvaliteta dela nadzornega sveta je odvisna predvsem od ustrezne sestave, ki temelji na principih strokovnosti, komplementarnosti in heterogenosti, zato SDH skrbno, na podlagi vnaprej znanih postopkov, predlaga v imenovanje oziroma imenuje najustreznejše kandidate za delo v nadzornem svetu. Ključno za dobro delo nadzornega sveta je tudi ustrezna informiranost ter organizacija delovanja nadzornega sveta in njegovih komisij.«


Plačila NS, vrnjena v čas pred krizo

Ljubljana - Z generalno sekretarko Združenja nadzornikov Slovenije Ireno Prijovič smo se pogovarjali o prejemkih nadzornih svetov (NS).

So prejemki nadzornikov povprečno v okvirih, kot je določeno glede na velikost družbe?

Menim, da so se plačila članom nadzornih svetov (NS) glede višine prejemkov, vrnila na raven pred finančno krizo. Mnoge, tudi zasebne družbe, so sledile priporočilom upravljavca državnih naložb (prej AUKN, zdaj SDH). Plačila nadzornikom vedno potrjujejo delničarji na skupščini. Pomembno je, daje struktura teh prejemkov zdaj ustrezna in da so nadzorniki plačani predvsem s fiksnim plačilom za opravljanje funkcije, ki ni povezano s sistemom nagrajevanja uprav in poslovodstev. Seveda je ta fiksni znesek odvisen od velikosti družbe, njene internacionalizacije, kompleksnosti poslovanja.

Ali so se v vseh letih obstoja ZNS izobraževanje nadzornikov, certificiranje njihovega znanja, strokovna raven in kultura ter predvsem neodvisnost nadzora v povprečju izboljšala? 

Gotovo. Dobro je, da kot eden od pomembnih deležnikov opravljamo to delo, ampak mnogo drugih s svojimi prizadevanji prav tako podpirajo boljši nadzor. V tem času se je pomembno spremenila zakonodaja, tak primer je, denimo, odprava nasprotja interesov v 38a členu ZGD-1. Enako je bilo s prejemki poslovodstev, kjer imamo celo prenormirane člene v zakonu o gospodarskih družbah, ki vsebujejo celo načela, kar je za zakon zelo nenavadno. Raven pričakovanj in tudi zahtevnosti pri izvajanju te funkcije se je pri nas in v tujini pomembno zvišala. Nova evropska regulativa na tem področju, predvsem glede nadzora v
subjektih javnega interesa, kar so borzne družbe in finančne institucije, vse bolj povečuje zahtevnost opravljanja članstva v organih nadzora in revizijskih komisijah teh družb.

Kako je z nadzorniškim »podmladkom«?

Druga stran zviševanja standardov v nadzorništvu se dogaja na vstopni točki v funkcijo. Vse več je vprašanj o primernosti in ustreznosti kandidatov za članstvo v nadzornih svetih, kjer se je transparentnost pomembno povečala, vzpostavljeni so bili sistemi oziroma postopki nominacije in akreditacije za pripravo teh predlogov. Ti postopki so ovira za vstop slabšim
kandidatom ali tistim, ki ne izkazujejo ustrezne usposobljenosti, strokovnosti in nimajo dovolj izkušenj. Postopki niso sami sebi namen, ampak je pomembno to, da odpremo naborne postopke in izberemo tiste najboljše.

Ali NS opravljajo samooceno po metodologiji združenja in kaj na ZNS na tej podlagi ugotavljate?

Samoocenjevanje nadzornega sveta je v podzakonskem aktu za banke in na priporočilni ravni za vse druge družbe. Za banke, razen tam, kjer neposredno sodelujemo, nimamo podatkov niti informacij od regulatorja, kar bi nas v resnici zelo zanimalo, saj gre za podzakonsko regulacijo. Ugotavljamo, da v državnih družbah pomembno vlogo opravlja kodeks SDH, ki priporoča letno samoocenjevanje, zato po analizi SDH veliko teh družb to v resnici počne, nimamo pa podatkov, kako dobro, čeprav jih velika večina uporablja našo metodologijo. Razkritja o skladnosti s priporočilom glede letnega samoocenjevanja nadzornih svetov iz borznega kodeksa pa kažejo, da številni nadzorni sveti še vedno ne vedo, kaj to pomeni, ne razkrivajo, kako to počnejo, ali to razumejo kot vsebino poročila o delu nadzornega sveta v letnem poročilu. V najslabšem primeru niti ne razkrivajo, da tega ne počnejo.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.