Petrol
Poslanci z avtentično razlago zakona o prevzemih nad postopke ATVP
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 03. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Državo in družbe v večinski državni lasti utegne pred postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) rešiti kar državni zbor. Štirje koalicijski poslanci so namreč državnemu zboru poslali predlog za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih, ki bi državnim podjetjem vrnil glasovalne pravice v Abanki Vipi in jih hkrati rešil pred odvzemom glasovalnih pravic v Krki, Petrolu, NKBM, Savi, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in Aerodromu Ljubljani.
Zakon o prevzemih trenutno dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. V nasprotnem primeru jim lahko ATVP vzame glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag.
Tudi banke so krive za Merkurjeve težave
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 26. 02. 2011 Stran: 13
Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave kranjskega Merkurja
Četudi so danes 55-letnega mag. Bineta Kordeža v nekaterih medijih še pred odločitvijo sodišča praktično "obsodili" za kriminalca, se je nekdanji prvi mož Merkurja, ki je bil oče največjega menedžerskega prevzema v zgodovini Slovenije, za Večer odločil predstaviti svojo resnico o preteklih dogodkih v Merkurju, ki so podjetje pripeljali na rob bankrota. Kordež priznava, da je trenutno v Sloveniji praktično nezaposljiv, tudi brez premoženja in še z delom neodplačanega posojila, ter da živita z ženo od njenega premoženja, in spregovori o svoji in prihodnosti Merkurja, kakor ju vidi sam.
Za ogled intervjuja kliknite tukaj.
Pritisk na državne solastnike
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 02. 2011 Stran: 9
Ofenziva Agencije za trg vrednostnih papirjev
Ljubljana - Po seriji pozivov Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da se morajo nekatera najbolj znana in borzno izpostavljena podjetja skupaj z državnim Kadom in Sodom in celo Republiko Slovenijo izjasniti, ali so delovala kot usklajene osebe v nekaterih drugih podjetjih in tako presegala zatečene ali druge prevzemne prage, bo danes in v prihodnjih dneh domnevni blok usklajenih kapitalskemu nadzorniku menda začel pošiljati pojasnila. Šele potem bi lahko sledile odredbe ATVP. Kakor je mogoče neuradno izvedeti iz krogov Kada, menda sploh ni enotno dorečeno, kdaj se pri »zatečenih lastništvih« (iz časa sprejema prevzemnega zakona) prevzemni prag spremeni. Na AUKN pravijo, da bodo v postopkih, pri katerih jih bo ATVP pozvala, storili vse potrebno za zaščito svojih (beremo državnih) interesov.
ATVP še nad državne lastnike Telekoma
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 02. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zadnje čase kot »v nadaljevanki z več dejanji« drugega za drugim odpira postopke suma kršitve prevzemne zakonodaje v najuglednejših slovenskih blue chipih. Zdaj je pod drobnogled vzela še državne lastnike Telekoma Slovenije, ki bi v najslabšem primeru lahko izgubili najmanj 70 odstotkov glasovalnih pravic v Telekomu.
Podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke ATVP zdaj preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo. Poleg Slovenske odškodninske in Kapitalske družbe so se pod drobnogledom agencije znašli Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Nova Kreditna banka Maribor, Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, Pozavarovalnica Sava in Aerodrom Ljubljana; te je glavni nadzornik kapitalskega trga včeraj pozval, naj se izrečejo o tem, ali so v Telekomu delovali usklajeno in ali so s tem kršili prevzemno zakonodajo. Še drugače: ali torej »obvladajo« določila zakona o prevzemih ali ne.
Tožilec Kozina zaradi vrnitve obtožnice nad sodišče, Dnevniku pa ni dovolil vprašanj
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Vzajemna Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 10. 02. 2011 Stran: 20 Foto: Luka Cjuha
Odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je v petek obtožnico zoper Igorja Bavčarja, Boška Šrota in še sedem soobtoženih vrnilo okrožnemu državnemu tožilstvu v dopolnitev, je včeraj sprožila besedni "ping-pong" na relaciji med dvema institucijama domačega pravosodja. Na tožilstvu pa so zaradi "populističnega poročanja" včeraj napadli tudi časnik Dnevnik zaradi prispevka, v katerem smo "padec" obtožnice označili za tožilski fiasko.
Okrožni državni tožilec Jože Kozina (desno) je večji del novinarske konference posvetil obračunavanju s »tendencioznim poročanjem« Dnevnika, nekaj besed pa je prihranil tudi za sodišče (v sredini generalna državna tožilka Barbara Brezigar, levo vodja posebne skupine tožilcev Blanka Žgajnar).Že v ponedeljek zvečer je tako okrožni državni tožilec Jože Kozina, ki vodi postopek v zadevi Bavčar-Šrot, na Kanalu A zaradi omenjenega sklepa ostro kritiziral delo sodišča. "Nesprejemljivo je, da je sodišče v zadevi, ki je bila nujna, odločalo več kot pol leta," je dejal Kozina in ocenil, da "je sodišče iz tožilstvu nerazumljivih razlogov zadevo vrnilo v preiskavo". "Tožilstvo je pričakovalo meritorno odločitev v kateri koli smeri. (...) Nič od tega se ni zgodilo in izgubili smo pol leta," je pojasnil Kozina. Ocenil je, da na sodišču obstaja "kriza odločanja", in dodal, da je država v krizi, ker "ni jasnih odločitev, kaj je kaznivo in kaj ni". "Sodišče ni sposobno izmed tisočih pridobiti deset sodnikov, da bi sodilo, kot je treba," je še poudaril Kozina.
Sodišče: O obtožnici smo odločili v dveh tednih
Na njegove očitke so včeraj dopoldne odgovorili s sodišča. Pojasnili so, da so obtožnico od tožilstva prejeli 19. julija, po tem, ko so jo zaradi ureditve spisa tja vrnili, pa so jo ponovno prejeli tri dni pozneje. "Zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadeve je bil relativno dolg ugovorni postopek, saj je morala biti obtožnica vročena devetim fizičnim in šestim pravnim osebam. Nekateri od njih pošte niso takoj dvignili," so sporočili s sodišča in navedli podatek, da je bil zadnji ugovor vložen šele 7. januarja letos. Po tem, ko je na vse ugovore odgovorilo tožilstvo, je 17. januarja spis prejel izvenobravnavni senat.
"Iz tega torej sledi, da je ta izjemno zapletene in obsežne ugovore rešil v manj kot mesecu dni," so poudarili na sodišču in potrdili, da je posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala v ponedeljek vložila zahtevo za preiskavo.
Neposredna obtožnica tudi zaradi izkušnje s sodiščem?
Čeprav je Kozina na včerajšnji novinarski konferenci očitke sodišču nekoliko omilil, je prvič javno potrdil, da se je za vložitev neposredne obtožnice, torej brez predhodne preiskave, odločil tudi zaradi dosedanjih izkušenj s sodiščem. "Ocenil sem, da je za vložitev neposredne obtožnice na voljo dovolj konkretnih dokazov. Lahko bi ravnal oportuno in vložil zahtevo za preiskavo. S tem bi dopustil, da bi zadeva trajala več let. Ker sodišče še ni odločilo o zahtevi za preiskavo glede prodaje Mercatorja (tožilstvo je zahtevo vložilo avgusta 2009, op.p.), sem imel razlog, da se oportunemu ravnanju izognem," je dejal Kozina. Okrožno sodišče se na njegove navedbe do zaključka redakcije ni odzvalo.
Večji del očitkov pa je Kozina usmeril na časnik Dnevnik. Naše včerajšnje poročanje o "napakah in pomanjkljivostih, ki so onemogočale preizkus utemeljenosti obtožnice", ter "preslabi obrazložitvi posameznih kaznivih dejanj" je Kozina označil za "tendenciozno". "Zadeva se želi že na začetku prikazati kot izmišljena. V tej državi se briše meja med organiziranim kriminalom in tistim, kar je dovoljeno, ker nimamo nobene sodne prakse, kaj je dovoljeno in kaj ni," je povedal Kozina.
Sodni senat: Za preizkus utemeljenosti nujna boljša razjasnitev stanja stvari
Čeprav je sodišče v sklepu o vrnitvi obtožnice v preiskavo res ugotovilo obstoj utemeljenega suma očitanih kaznivih dejanj, je argumentacijo tožilca na določenih mestih označilo za "nekoliko neumestno" in "izven konteksta obravnavane zadeve". O tem smo v Dnevniku pisali že včeraj, generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je naše navedbe včeraj zanikala. Toda sodišče je v obrazložitvi sklepa opozorilo, da "je stopnja utemeljenega suma odvisna od faze kazenskega postopka". "Povedano drugače, stopnja utemeljenega suma, ki mora biti podana takrat, ko se zoper obdolženca uvede preiskava, ne more biti enaka kot takrat, ko je že vložena obtožnica, torej procesni akt, v katerem pridejo do izraza že vsi pravno relevantni dokazi, izvedeni med preiskavo," je zapisalo sodišče.
Iz sklepa sodnega senata, ki ga tožilstvo sicer včeraj ni predstavilo, je razbrati, da je za preizkus utemeljenosti obtožnice "potrebna boljša razjasnitev stanja stvari". V tem primeru senat obtožnice vrne v dopolnitev oziroma tožilstvu naloži zahtevo za preiskavo, je poudarilo sodišče. "Kadar torej okoliščine niso v tolikšni meri razjasnjene, da bi lahko (zgolj) na podlagi zbranega dokaznega gradiva in navedb v ugovoru o njem tudi odločili," so pojasnili v sklepu.
Bi neposredna obtožnica postopek podaljšala?
Sodišče je v sklepu zavrnilo tudi samo utemeljitev tožilstva za vložitev neposredne obtožnice, to je, da "bi bila predhodna vložitev zahteve za preiskavo zgolj nepotrebno izgubljanje časa in popolnoma neplodno odlašanje s sprejetjem ustrezne odločitve". Sodišče namreč meni ravno nasprotno. "Namen neposredne obtožnice je sicer res skrajšati in racionalizirati potek kazenskega postopka, a se lahko z njo celoten postopek močno podaljša in podraži, še posebno takrat, ko gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zelo obsežna, zahtevna in zapletena. To pa z vseh naštetih vidikov nedvomno velja za to kazensko zadevo," je ocenilo sodišče.
Poudarilo je še, da tožilstvo predlaga tudi zaslišanje 26 prič, ki še niso bile zaslišane v kazenskem postopku, ampak so bili z njimi opravljeni le informativni razgovori. Po oceni sodišča bi namreč lahko te priče bistveno vplivale na "ugotavljanje dejanskega stanja, iz katerega tožilstvo izpeljuje obstoj očitanih kaznivih dejanj" in pojasnitev "morebiti tudi ključnih okoliščin."
Vprašanje za Kozino: zakaj Igorju Bavčarju ne očita zlorabe položaja?
Čeprav je Jože Kozina na včerajšnji novinarski konferenci javno govoril o zadevi Bavčar-Šrot, včeraj ni želel odgovoriti na Dnevnikova vprašanja, povezana z nekaterimi odločitvami tožilstva. Iz obtožnice je namreč razvidno, da so na poti med kriminalisti in tožilci iz ovadbe zoper Igorja Bavčarja izginili sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, obtožnica pa se nanaša "le" na njegovo domnevno pranje denarja. To posledično pomeni, da je tožilstvo Bavčarja opralo krivde za dejanja, ki naj bi jih storil pri neuspelem lastninjenju Istrabenza, kar je mogoče ugotoviti tudi iz sklepa sodišča. V njem namreč navaja oceno tožilstva, da se "Bavčarjev" sklop kaznivih dejanj "izčrpa že zgolj v eni 'predprevzemni' transakciji, ker zatem nameravani prevzem s strani Bavčarja nikoli ni bil realiziran iz razlogov, ki niti niso predmet tega postopka".
Državni lastniki Abanke na vrhovnem v sodišču izpodbijajo Zugljevo "zamrznitev"
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 05. 02. 2011 Stran: 23
Skupina državnih lastnikov z Zavarovalnico Triglav na čelu je včeraj na vrhovno sodišče vložila tožbo, s katero spodbija odvzem glasovalnih pravic v Abanki Vipa. Spomnimo, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Zavarovalnici Triglav, Slovenski odškodninski družbi (Sod), Hitu in Mobitelu sredi minulega meseca vzela vse glasovalne pravice za tretjinski delež Abanke. Za ta korak se je ATVP odločila zaradi Luke Koper, kije spomladi lani kupila okoli 1 00 delnic Abanke, a jih kmalu zatem prodala. Postopek proti državnim lastnikom Abanke je bil le prvi v nizu.
Po Abanki je namreč direktor ATVP Damjan Zugelj uvedel postopek tudi proti državnim lastnikom Krke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, Save Re in Aerodroma Ljubljane, od včeraj pa z odvzemom glasovalnih pravic grozi tudi državnim lastnikom Save. Iz Soda so sporočili, daje namreč ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih uvedla tudi postopek proti Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi ter Aerodromu Ljubljana, ki imajo skupno v lasti 29,8 odstotka Save. Kdo je bil krivec za tokratne postopke ATVR za zdaj še ni znano, po neuradnih podatkih pa naj bi šlo za Aerodrom Ljubljana. Večino dosedanjih postopkov proti državnim lastnikom je ATVP uvedla zaradi Luke Koper, ki je dala svoja sredstva v upravljanje več zunanjim upraviteljem, ki so jih upravljali po lastni presoji in tako tudi kupovali delnice Abanke, Petrola, Zavarovalnice Triglav, Krke...
ATVP nad državo tudi v Krki, Petrolu in Triglavu
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 01. 2011 Stran: 10
Nedovoljeno usklajeno delovanje
Agencija državo sumi usklajenega delovanja tudi v Krki, Zavarovalnici Triglav ter Petrolu -Državi v najslabšem primeru grozi izguba glasovalnih pravic
Ljubljana - Vojna med državo in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je izbruhnila z vso silovitostjo. Po nedavnem odvzemu glasovalnih pravic v Abanki je ATVP zdaj vzela pod drobnogled še državne lastnike novomeške Krke, Petrola in Zavarovalnice Triglav; ti bi v najslabšem primeru lahko izgubili vse glasovalne pravice in s tem možnost upravljanja omenjenih podjetij.
Povsem enako kot v primeru Abanke so povod za ukrepanje ATVP tokrat nakupi delnic, s katerimi je skupina državnih lastnikov v preteklih letih krepila svoj vpliv v nekaterih domačih gospodarskih družbah. Spomnimo: glavni nadzornik kapitalskega trga je v primeru Abanke ukrepal zato, ker je Luka Koper lani spomladi kupila 170 delnic banke in avtomatično povečala delež države v Abanki. Ker je to v nasprotju z zakonom o prevzemih, je agencija v celoti zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, ki ima v domačem bančnem prostoru približno devetodstotni tržni delež.
Po Abanki in Krki ATVP tudi nad državne lastnike Petrola in Zavarovalnice Triglav
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Poleg izgube glasovalnih pravic v Abanki Vipa in Krki zdaj državi in njenim podjetjem grozi tudi zamrznitev glasovalnih pravic za 64-odstotni delež Zavarovalnice Triglav in malo več kot 29-odstotni sveženj delnic Petrola. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje uvedla tudi postopek proti državnim lastnikom največje slovenske zavarovalnice in nacionalnega trgovca z naftnimi derivati.
Tokratna krivca za postopke ATVP naj bi bdi članica Skupine Nova KBM družba KBM Fineko in Luka Koper, zaradi katere so državni lastniki že ostali brez glasovalnih pravic v Abanki in zaradi katere jim podobne sankcije grozijo tudi v Krki. Čeprav se z nakupi, ki sta jih opravili KBM Fineko in Luka Koper državni delež niti v Petrolu niti v Triglavu praktično ni spremenil, je ATVP očitno ocenila, daje bil kljub temu kršen zakon o prevzemih. Državni lastniki so sicer tudi pred temi nakupi presegali prevzemni prag, vendar jim prevzemne ponudbe ni bilo treba objaviti, Če svojega deleža ne bi povečali.
Skupna borzna vrednost državnega deleža v Petrolu je včeraj znašala 160 milijonov evrov, d
Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav
Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?
Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.
Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.
V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.
Človek počasnih, a zanesljivih korakov
Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv Datum: 15. 01. 2011 Stran: 8
Človek počasnih, a zanesljivih korakov. Tomaž Berločnik, ki je nasledil Aleksandra Svetelška na čelu.
Za novinarja je pisanje portreta o človeku, kot je Tomaž Berločnik, kar težko. Doslej je bilo o njem zelo malo napisanega, o njem se v poslovnem svetu zelo malo ve, tisti, ki ga poznajo, pa ga praviloma hvalijo. Najpogosteje ga označujejo za neodvisnega, odločnega in trmoglavega, če kdo želi od njega odločitev, ki ni skladna z njegovim prepričanjem. Pri njem mora imeti vsak »zakaj« svoj »zato«. Toda sočasno ne velja za človeka hitrih in nepremišljenih dejanj, ampak počasnih, a zanesljivih korakov. To je očitno prevladalo tudi pri oceni nadzornikov Petrola, da so ga po predčasnem slovesu Aleksandra Svetelška v začetku tega tedna povabili k vodenju ene največjih slovenskih družb. Po svojih glavnih značajskih lastnostih je namreč Tomaž Berločnik v marsičem nasprotje svojega predhodnika na čelu Petrola. Nadzorniki in zaposleni tako pričakujejo, da bo umiril razmere in povrnil skrhano zaupanje, tudi s timskim delom, na katerega prisega, ter Petrol umaknil iz medijev, pa naj gre za poročanje o spornih poslih ali piarovske prispevke. Novinarskim intervjujem se izogiba, v njegovih besedah, kijih izreka umirjeno, ni balasta.
Po duši in srcu strojnik
