Mercator

Hrvati bi hrano, Nemci letališče

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 23. 04. 2015 Stran: 4

Strah pred strategijo tujih kupcev ali groza pred lastno odsotnostjo strategije? Slovenska privatizacija razkriva lastne napake iz preteklosti

Medtem ko se tempo slovenske privatizacije povečuje, je vedno več ljudi zaskrbljenih glede nacionalnosti kupcev. Ne da je v porastu ekonomski nacionalizem - danes velja že kot splošno sprejeto, da je v Sloveniji ta trenutek domačega kapitala premalo in da zato vsaka prodaja najverjetneje pomeni prodajo tujcu. Kar mnoge skrbi, so vzorci, ki so se začeli kazati v dosedanjih prodajah.

Tujci imajo sektorske interese

Kupci slovenskih podjetij niso naključni, pač pa se zdi, da se investitorji posamezne države zanimajo za točno določene sektorje slovenskega gospodarstva. Hrvaški kapital je navdušen nad slovensko prehrambno industrijo. In to od predelovalcev hrane (Podravka je ta teden kupila Žito, Atiantic grupa pa že 2010. Drogo Kolinsko) vse tja do trgovskih polic (Agrokor je lani prevzel Mercator). Mnogim je odleglo vsaj pri misli, da je Fructal od 2011. v srbski lasti, Radenska pa od lani v češki. Pa da je seveda veliki prevzemnik pivovarn Laško in Union po narodnosti nizozemski, Heineken.

Privatizacija za telebane ali kam gre denar od prevzetih podjetij

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 21. 04. 2015 Stran: 4

Odgovarjamo na vprašanje, zakaj prodaje podjetij (še) ne zmanjšujejo zadolženosti države

Od vseh prodaj in prevzemov se je državni proračun do zdaj okrepil le za 119 milijonov evrov, kupnine skupaj s paradržavnimi družbami pa znašajo okoli pol milijarde evrov. Pogledali smo, kam gre denar od prevzemov.


Eden od naših bralcev se sprašuje, kam je šel ves denar od prodaje podjetij tujcem. Meni, dabi morala kupnina ostati državi in s tem državljanom ter biti porabljena za razvoj in poplačilo dolgov. Ocenjuje, da se ne bi bilo več treba zadolževati.

V Financah smo se zato odločili, da gremo po glavnih koralah in pojasnimo, komu gre kupnina, kako se porabi, kaj pripada državi in kaj ima ta od tega.

Komu pripada kupnina?

Kaj storiti z delnicami Pivovarne Laško? Je še kaj prostora za špekulativne nakupe?

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 04. 2015 Stran: 4

Skupina Pivovarna Laško ima 7.225 delničarjev, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o sprejetju prevzemne ponudbe nizozemskega Heinekena.

Vztrajanje v lastniški sestavi ne bi bilo smiselno. Pričakovati je, da bo večina preostalih vlagateljev ponujeno ceno sprejela. Se bo pa do prevzema z delnicami še trgovalo, kar ustvarja priložnost za špekulante, ki iščejo nekajodstotni donos in imajo čas čakati na denar iz Nizozemske.

Delnica Pivovarne Laško je bila borznazvezdaminulegaleta, ko seje po uspešni junijski prodaji Mercatorja s štirih evrov, kolikor je bila vredna ob koncu leta 2013, podražila na 23,5 evra, za skoraj 490 odstotkov. 

Kdo bo dal več?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 03. 2015 Stran: 4

Za Pivovarno Laško se poteguje pet kupcev - Mali delničarji se bojijo ponovitve Mereatorjeve zgodbe

Če bo vse šlo po načrtu, bo Pivovarna Laško in z njo tudi Pivovarna Union najkasneje do konca letošnjega junija dobila novega lastnika. Kdo od petih ponudnikov, ki so poslali zavezujoče ponudbe, bo prevzel slovensko industrijo piva, je težko napovedati, saj se je do zdaj v Sloveniji pri prodaji podjetij zgodilo že preveč presenetljivih, predvsem pa škodljivih preobratov.


Po nekaterih informacijah naj bi bila v ožjem izboru nizozemski pivovarski velikan Heineken in ameriška investicijska družba KKR. Ali bodo Laščani k izboljšanju ponudb pozvali samo ta dva ponudnika ali še koga tretjega, za zdaj ni znano.

Od marca do marca: Katera podjetja smo prodali

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 03. 2015 Stran: 4

In koliko denarja smo ob tem zbrali

V letu dni je v Slovenijo za nakupe podjetij, za katera velja zakon o prevzemih, prišlo za milijardo evrov kapitala in več kot 200 milijonov evrov za zasebna podjetja. Domači kupci so prevzemali predvsem manjša podjetja.

Pri prodaji NKBM prodajalec Republika Slovenija in kupec Apollo usklajujeta zadnje podrobnosti prodajne pogodbe. Po pisanju Dnevnikabo prodajalec prevzel tveganje morebitnega izplačila delničarjev, kupec pa bo sprejel tveganje morebitnega izplačila lastnikov podrejenih obveznic. Kupnina bo zaradi vseh tveganj najbrž manj kot 200 milijonov evrov.

Ivica Todorić že prodaja Mercator?

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 01. 2015 Stran: 6

TEŽAVE Potem ko smo se Slovenci sprijaznili s tem, da je naš najboljši sosed odšel v hrvaške roke, zdaj lahko le spremljamo, kako do grla zadolženi Ivica Todorič rešuje svoj imperij. Da bi lahko plačal dolgove bankam, seje odločil začasno prodati del Mercatorja.


Zagotovo je med našimi bralci še vedno veliko takih, ki se sprašujejo, kako je možno, da je Agrokor, ki ima več dolgov kot Mercator, slednjega tako enostavno kupil.

A v tržnem gospodarstvu ni to nič posebnega, če ti banke le odobrijo kredit. In Agrokor ga je dobil. Zdaj se najbogatejši Hrvat in novi lastnikMercatorja Ivica Todorič mrzlično ukvarja z vprašanjem, kako bankam vrniti tisto, kar so mu posodile.

Časopis Dnevnik namreč poroča, da naj bi Agrokorju kronično primanjkovalo denarja in da se bo zato prisiljen zateči k uporabi različnih finančnih mahinacij, da bo poplačal milijonske dolgove do bančnih institucij. Že lansko leto oktobra naj bi namreč v plačilo zapadel 50 milijonov evrov visok dolg do finančne družbe BNP Paribas Fortis, še dodatnih 60 milijonov pa naj bi konec leta od njega terjal Ante Vlahovič, lastnik Adris Grupe. Potrpljenja naj bi zmanjkovalo tudi drugim bankam, ki bodo, kot kaže, morale spet reprogramirati posojila Agrokorju ali pa unovčiti poroštva in garancije.

Todorić hrvaške pokojninske sklade kliče na pomoč

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Vuković Vesna Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 01. 2015 Stran: 7

PODJETJA

Opozorila o nevzdržni finančni konstrukciji Agrokorja za prevzem Mercatorja se vse bolj potrjujejo. Po neuradnih informacijah naj bi namreč Ivica Todorič tuje banke in hrvaške pokojninske sklade prepričeval, naj začasno odkupijo del Mercatorjevih delnic, s čimer bi svojemu Agrokorju zagotovil nujno potreben denar za vračilo posojil.


Lastnik Agrokorja Ivica Todorič zadnje tedne vlaga velike napore v iskanje investitorjev, ki bi od njega začasno odkupili del Mercatorjevih delnic. Pri tem naj bi Todorič računal zlasti na finančno pomoč hrvaških pokojninskih skladov, ki so mu zadnja leta pomagali tako pri prevzemu Mercatorja, kot tudi pri konsolidaciji lastništva Leda.

Po neuradnih informacijah naj bi Todorič nameraval prodati do 38 odstotkov Mercatorjevih delnic, pri čemer bi še vedno imel več kot 50 odstotkov lastništva. A delnic po navedbah naših virov ne bi prodal Agrokor, temveč Todoričeva nizozemska družba Agrokor Investments. Ta uradno ne sodi v Skupino Agrokor, v lastništvo Mercatorja pa je vstopila prek nedavne 200-milijonske do kapitalizacije. Todorič naj bi nameraval z novim solastnikom Mercatorja skleniti opcijsko oziroma terminsko pogodbo, s katero bi se zavezal, da bo čez določen čas delnice odkupil nazaj. Na tak način bi lahko Agrokorju zagotovil nujno potrebna likvidnostna sredstva, kijih potrebuje za odplačilo svojih posojil.

Agrokorju zapadajo milijonska posojila

Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Dolga bitka malih delničarjev za pravico

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2014 Stran: 6

Malim delničarjem, ki so jih v zadnjih letih večinski lastniki iztisnili iz lastništva, je doslej uspelo izboriti že več kot štiri milijone evrov dodatnih odpravnin, z upoštevanjem zunajsodnih poravnav pa še nekaj milijonov evrov več.


V zadnjih treh letih se je z iztisnitvijo malih delničarjev zaključilo več kot 30 prevzemov, celo več, kot je bilo v tem času objavljenih uradnih prevzemnih ponudb. A iztisnjeni mali delničarji se očitno vedno bolj zavedajo svojih pravic in ne verjamejo cenitvam revizijskih družb, ki kot po tekočem traku potrjujejo iztisnitvene cene. Po zakonu o prevzemih mora večinski lastnik ob iztisnitvi malim delničarjem izplačati pravično denarno odpravnino, ki jo mora preveriti tudi revizor, a je malim delničarjem doslej na sodišču uspelo izbojevati tudi trikrat višje odpravnine.

Dodatni milijoni za male delničarje

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.