Mercator

Taktika zavlačevanja je uspela

Medij: Dnevnik (Ostalo) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. jun.. 2016 Stran: 16

PROPADLA DOKAPITALIZACIJA PALOME

Odločitev sodišča o zavrnitvi izpodbojne tožbe malega delničarja in odpravi začasne odredbe, ki je onemogočala 15-milijonsko dokapitalizacijo in nato privatizacijo Palome, je za vodstvo sladkovrške družbe pomenila le prazno zmago oziroma kvečjemu zmago na simbolni tavni. Kljub odpravi ključne ovire za zaključek prevzema so namreč v poljskem finančnem skladu Abris Capitalu verjetno le skomignili z rameni. Že pred odločitvijo sodišča so operacijo Paloma ustavili. Zanjo so imeli rezerviranih več deset milijonov evrov, razen dokapitalizacije pa je predvidevala še odkup Palominih delnic in visoka vlaganja v posodobitev tehnološko zaostalih proizvodnih zmogljivosti. Namesto s Palomo se v Abris Capitalu zdaj ukvarjajo s kakšno drugo prevzemno tarčo. Takšno, ki jim bo po nekaj letih ko jo bodo »sfrizirano« preprodaji, prinesla veliko cekinov.

Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Po kriminalističnih preiskavah

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. maj. 2016 Stran: 3

Uroš Rotnik

Zaradi domnevnih nepravilnosti in zlorabe položaja pri gradnji bloka Teš6 so kriminalisti že junija leta 2012 opravili kriminalistične preiskave; tudi na domu nekdanjega šefa Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika. Skoraj leto dni pozneje so opravili nove hišne preiskave, tudi tokrat pri Rotniku. Kriminalisti so leta 2014 v zvezi s tem na specializirano državno tožilstvo (SDT) vložili pet kazenskih ovadb proti Rotniku in 15 drugim osebam zaradi zlorabe položaja, pranja denarja, tatvine, krive ovadbe in preprečitve dokazovanja. Ta dejanja naj bi povzročila za 297 milijonov evrov škode. Na SDT potrjujejo, da so proti Rotniku in drugim vložili dve zahtevi za preiskavo zaradi zlorabe položaja in oškodovanja v vrednosti 250 milijonov evrov, ki še poteka. Zdaj zaslišujejo predstavnika tuje pravne osebe, domnevno je to Alstom. Preiskavo zaradi pranja denarja je višje sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje, letos pa je SDT vložilo še tri zahteve preiskave zaradi preprečitve dokazovanja in krive ovadbe.

 

Robert Ferko

Leta 2011 so kriminalisti izvedli več preiskav domov in poslovnih prostorov. Med pridržanimi je bil tudi predsednik uprave Elana Robert Ferko, in sicer zaradi suma nepravilnosti pri izplačevanju nagrade in prodaji nepremičnin in premičnin, s čimer naj bi povzročili za 300 milijonov evrov oškodovanja. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi nepravilnosti pri izplačevanju nagrade leta 2012 proti trem osebam vložil kazensko ovadbo. Ferko, Svetisav Ašanin iz agencije A.S.O. in Katarina Golmajer iz Elana so leta 2014 priznali zlorabo položaja in ponarjenje listin za neupravičeno izplačilo nagrade Ferku v vrednosti 78.000 evrov. Ferku je sodišče naložilo 250 evrov kazni in 720 ur dela v splošno korist. Za sum nepravilnosti pri poslovanju z nepremičninami in premičninami pa NPU ni zbral dovolj dokazov za podajo kazenske ovadbe.

 

Roman Glaser

Čeprav je prejšnji upravi Perutnine Ptuj z Romanom Glaserjem na čelu očitano marsikaj, se je kriminalistična preiskava na podlagi prijave malih delničarjev zgodila po tem, ko se je Slovenska industrija jekla (Sij) odločila prevzeti to družbo. Sij je takratnemu vodstvu Perutnine za delnice PMP Holdinga, ki je solastnik družbe, odštel sto evrov, kar je več kot za delnico Perutnine, zato so mali delničarji ocenili, da bi lahko šlo za 2,5 milijona evrov koristi. Nacionalni preiskovalni urad je priskave izvedel zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Na policiji pojasnjujejo, da je zadeva še v predkazenskem postopku, bolj konkretnih odgovorov pa še ne morejo dati.

Bomo Heinekenu vrnili polovico kupnine?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Z letnim načrtom na borzo, a ne s figo v žepu

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 8

Oživitev kapitalskega trga SDH bo pripravil letni načrt, v katerem bo opredelil uvrstitev delnic pomembnih družb na borze

Ljubljana - Čeprav je bila strategija Slovenskega državnega holdinga (SDH) potrjena sredi julija, to ne bi bila ovira, da se nekatere družbe iz njenega portfelja ne bi kmalu znašle na Ljubljanski borzi in tako sledile vladnim predlogom za oživitev slovenskega kapitalskega trga. Družbe s potencialom 300-milijonske kapitalizacije in več bo SDH spodbujal k uvrstitvi na borzo.


Silva Čeh SDH lahko sprejeto strategijo spremeni le z novo in še to po opravljeni reviziji, spremenjenih okoliščinah, gospodarskih in drugih, na predlog finančnega ministrstva; na koncu pa bi o tem tako in tako odločal državni zbor. Toda rešitev za vprašanja, kako bi lahko SDH sodeloval pri v vladi obravnavanih predlogih za oživitev slovenskega kapitalskega trga, obstaja. To je letni načrt SDH. Iz SDH so za Delo odgovorili: »SDH mora skladno z ZSDH-1 in sprejeto strategijo pripraviti letni načrt upravljanja. V okviru tega dokumenta bo pripravljena uvrstitev delnic pomembnih gospodarskih subjektov na kapitalske trge. Skladno s strategijo bodo družbe, ki imajo potencialno večjo kapitalizacijo od 300 milijonov evrov, spodbujane k uvrstitvi na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev s ciljem povečevanja njihove tržne kapitalizacije in s tem vrednosti kapitalskega deleža države in z njim povezanih subjektov. Družbe, katerih tržna kapitalizacija presega milijardo evrov in je pričakovan dnevni promet visok okrog pet milijonov eyrov, bo SDH spodbujal k uvrstitvi na mednarodne kapitalske trge.«

SDH podpira organizirano trgovanje v Sloveniji

Kučanov perutninski kralj

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 24

Poslovno poročilo in podatki o ravnanju Romana Giaserja se berejo kot kriminalka. Lastništvo Perutnine Ptuj je zavito v meglo, podjetje, ki je tudi v pomembni Glaserjevi lasti, pa že nekaj let v velikih poslovnih težavah.


Ptujčan, danes 68-letni Roman Glaser, veterinar po poklicu, član Kučanovega Foruma 21, se je najprej zaposlil v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Leta 1988, po opravljenem doktoratu iz veterinarskih znanosti, pa se je zaposlil v Perutnini Ptuj. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1905, po drugi svetovni vojni, natančneje 25. julija 1947, pa podržavljeno, kot je razvidno iz Poslovnega registra Slovenije.

V Kučanovih Časih Giaserja so leta 1988 imenovali za člana kolektivnega poslovodnega organa (KPO), odgovornega za usklajevanje proizvodnje, tehnologije in razvoja. Že leto pozneje je postal podpredsednik KPO za proizvodnjo, januarja 1992 pa predsednik KPO. Po tistem letu se je začelo lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki se je v Perutnini Ptuj končalo s soglasjem Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, izdanim 20. junija 1997. Glaser je bil tudi po preobrazbi lastnine oziroma v novi delniški družbi imenovan za predsednika uprave in generalnega direktorja. Iz njegovega uradnega življenjepisa, objavljenega na sicer slabo ažuriranih spletnih straneh Perutnine Ptuj, je razvidno, da je bil član upravnega odbora GZS, predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj - Pipo iz Čakovca, predsednik sveta javnega zavoda Bistra Ptuj in predsednik Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj. O njegovem delu in zgodovini, povezani s tajkunsko Probanko, pa v uradnem življenjepisu ne piše nič. Prav tako ni omenjeno njegovo članstvo v Forumu 21. Mimogrede, nekdanji upravni odbor GZS, imenovan leta 2003, je štel 30 članov, med njimi pa je bilo kar sedem članov Foruma 21. Člani prvega in drugega so bili: Zoran Jankovič (Mercator), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Romana Pajenk (Probanka), Bine Kordež (Merkur), Tone Turnšek (Pivovarna Laško), Edvard Svetlik (Hidria) in Miloš Kovačič (Krka). To je bil tudi upravni odbor, ki je Glaserju leta 1997 podelil nagrado GZS. Glaser je bil predsednik nadzornega sveta Probanke v času, ko je ta nekritično podeljevala posojila in zašla v težave.

Prevzemi prebujajo nakupe avtomobilov in stanovanj

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Grapulin Teja,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 06. 2015 Stran: 2

Slovenska gospodarska rastje med večjimi v Evropi. Tudi zato, ker se prebuja zasebna poraba, v nasprotju s preteklostjo predvsem trajnih dobrin. Poleg izboljšanja razpoloženja je to po mnenju poznavalcev in opažanju nepremičninskih agentov ter virov posledica zajetnih kupnin, ki so jih mali vlagatelji deležni pri prevzemih večinsko državnih družb.


V petih večjih prevzemih v drugi polovici minulegaleta seje približno 25 tisoč malim delničarjem Aerodroma Ljubljana, Mercatorja, Heliosa, Letrike in Radenske nateklo nekaj čez 200 milijonov evrov. Seje kaj tega denarja pretopilo tudi v porabo?

Čas za odložene nakupe?

Država otežuje dokapitalizacijo Perutnine Ptuj

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan,Rankov Suazana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 05. 2015 Stran: 7

PODJETJA

Z uvrstitvijo Perutnine Ptuj na seznam pomembnih naložb je vlada ogrozila postopek dokapitalizacije, ki so jo kot pogoj za reprogram posojil zahtevale banke upnice. Kapitalska družba je tako že ustavila aktivnosti za oblikovanje konzorcija lastnikov, ki so želeli s skupnim nastopom zagotoviti uspešno dokapitalizacijo.


Za tokratne zaplete v iskanju strateškega partnerja za Perutnino Ptuj, ki se giblje po robu kapitalske ustreznosti, je odgovorna vlada. V predlogu odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb je namreč Perutnino Ptuj nepričakovano opredelila kot pomembno naložbo, čeprav država obvladuje samo desetino delnic. Kapitalska družba, ki je bila pobudnica skupnega nastopa lastnikov ptujske družbe, je zato že prekinila vse aktivnosti za oblikovanje konzorcija, katerega namen je bil zagotoviti uspešno dokapitalizacijo in doseči čim višjo prodajno ceno za delnico.

Politika popravlja vtis zaradi prodaje Mercatorja

Antolovič letel štirikrat več, kot je sedel v nadzornem svetu Luke

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2

Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč

Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.

Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.

Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov

Robert Šega kupuje Mercator. Se ga splača posnemati?

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 07. 05. 2015 Stran: 12

Se da z delnicami Mercatorja še zaslužiti, čeprav trgovanja skoraj ni več?

Nekdanji dolgoletni predsednik nadzornega sveta Mercatorja Robert Šega, sicer stari borzni maček, je pred nedavnim postal lastnik nekaj manj kot 300 delnic Mercatorja. Zakaj bi človek kupoval delnice podjetja, ki je lastniško konsolidirano? Kakšne so špekulacije?

Šegova družba Epakta, prek katere Šega že leta trguje z delnicami, je pred kratkim postala lastnica 297 delnic Mercatorja. Največji trgovec je v 88-odstotni lasti Agrokorja, preostale svežnje imajo v lasti hrvaški pokojninski skladi, ki so z neprodajo Ivici Todoriču pomagali, da je za trgovca plačal nekoliko manj. Tečaj delnice Mercatorja tudi stagnira. Na prvi pogled se z delnicami Mercatorja torej ne da prav veliko špekulirati.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.