Aerodrom Ljubljana

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 04. 2013 Stran: 9

Spremembe zakona o prevzemih ATVP in mali delničarji ogorčeni nad rešitvami ministrstva za gospodarstvo - Predlogi še niso dokončni

Ljubljana - Ker državni lastniki v petih pomembnih podjetjih nimajo glasovalnih pravic, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že pripravljajo spremembe zakona o prevzemih, s katerim bi državi vrnili te pravice. A s temi predlogi niso zadovoljni ne na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ne mali delničarji.

Spomnimo: ATVP je v devetih družbah državnim lastnikom zaradi kršenja prevzemne zakonodaje oziroma povečanja deleža odvzela glasovalne pravice. V Petrolu je državi uspelo glasove pridobiti po sodni poti, v Krki, Savi Re in Savi jih je nazaj pridobila z zakonskim dvigom prevzemnega praga, v Telekomu Slovenija, Zavarovalnici Triglav, Abanki Vipa, Novi Kreditni banki Maribor in Aerodromu pa jih še vedno nima. Po sedanji zakonodaji je izhod le objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 33 odstotkov.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 04. 2013 Stran: 8

Aerodrom Ljubljana

Aerodrom Ljubljana pod vodstvom Zmaga Skobirja se je lani soočal s kar desetodstotnim padcem prihodkov, medtem ko se je število potnikov znižalo za visokih 12,5 odstotka. Lani je prek Aerodroma Ljubljana potovalo le 1,2 milijona potnikov oziroma najmanj po letu 2004. Na raven leta 2004 se je znižalo tudi število premikov letal, medtem ko se je pretovor znižal za 13 odstotkov, na najnižjo raven po letu 2009.

Padec poslovanja ni zgolj posledica težav nacionalnega letalskega prevoznika Adria Airways, ki je kljub manjšemu obsegu poslovanja lani prispeval kar okoli 40 odstotkov celotnih prihodkov Aerodroma Ljubljana. Iz letnega poročila je namreč razvidno, da sta število prepeljanih potnikov prek brniškega letališča znižala tudi Easyjet in češki ČSA, medtem ko preostalim prevoznikom padca ni uspelo nadoknaditi. Kljub padcu prihodkov so stroški dela lani ostali praktično nespremenjeni, stroški storitev so se zvišali za pet odstotkov, stroški materiala pa za skoraj 12 odstotkov. Tako ne preseneča, da se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) lani znižal za četrtino, na 10,5 milijona evrov, medtem ko se je čisti dobiček znižal za odstotek in znašal 5,2 milijona evrov. Toda padec čistega dobička bi bil brez upoštevanja izrednih dogodkov še bistveno višji, saj so v letu 2011 v Aerodromu morali oblikovati za 2,4 milijona evrov oslabitev, lani pa le za nekaj tisoč evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 04. 2013 Stran: 8

Zakon o prevzemih

Država seje očitno odločila, da si bo glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana izborila nazaj kar s spremembo zakona o prevzemih.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Stanka Stepišnika mimo oči javnosti pripravlja korenite spremembe zakona o prevzemih, ki bi državi praktično čez noč vrnile glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana.

S spremembami in dopolnitvami zakona o prevzemih, ki bi imele retroaktivne učinke, namerava namreč ministrstvo razveljaviti celo že pravnomočne odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je zaradi kršitve zakona o prevzemih državi vzela glasovalne pravice v več pomembnih slovenskih družbah. Kot izhaja iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, namerava gospodarsko ministrstvo državi glasovalne pravice zagotoviti z odvzemom enega izmed glavnih orožij ATVP. Doslej je namreč veljalo neizpodbitno dejstvo, da povezane družbe delujejo usklajeno, medtem ko bi po predlogu ministrstva ATVP morala to tudi dokazati. V praksi bi moral torej direktor ATVP Damjan Žugelj dokazati, da sta NKBM in Luka Koper (obe sta v večinski lasti države) z državo delovali usklajeno, ko sta pred petimi oziroma šestimi leti kupovali delnice več borznih podjetij in tako državi tudi nakopali odvzem glasovalnih pravic. Vsaj v primeru upravljalca koprskega pristanišča bi bilo to zelo oteženo. Luka Koper je namreč upravljanje svojih finančnih naložb zaupala zunanjemu izvajalcu m niti m vedela, da je ta trgoval z delnicami podjetij, kjer država že presega prevzemni prag.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 23. 03. 2013 Stran: 18

Pogovor s pravnikom, specializiranim za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje.

Slovenija bo v nekaj letih že tretjič spremenila model upravljanja državnih podjetij. »To je slabo,« pravi direktor družbe RMG je kritičen do upravljanja podjetij pri nas. Včasih se imenovanju konkretnih primerov izogne, a je mogoče ugotoviti, da gre za primere Mercatorja, NKBM, Petrola ...

»Veliko sodne prakse v prihodnosti bo javnosti všečne, ker so imeli v nekaterih družbah preprosto tako hude kršitve, da so dokazljive, vse pa ne bodo. Vsi ne bodo obsojeni.«

Pri upravljanju državnih naložb smo znova v prehodnem obdobju, saj Slovenski državni holding še ni ustanovljen, nova vlada pa namerava koncept upravljanja nekoliko spremeniti. Je smiselno ta projekt nadaljevati ali bi bilo bolje oživiti Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kot pozivajo nekateri?

Napaka je bila, da smo se spremembe v holding sploh lotili. Stroka je finančnega ministra Janeza Šušteršiča opozarjala, da institucionalne spremembe niso prioritetna naloga in da tega ni mogoče speljati v dveh mesecih. Na koncu je eno leto spreminjal formo, vsebine se pa sploh lotil ni. Najslabše je, da nenehno spreminjamo institucije in da se vsebina upravljanja sploh ne more dvigniti na višjo raven, ker se te institucije ves čas ukvarjajo same s sabo, družbe pa so medtem prepuščene same sebi.

Kar zadeva holding, menim, da ta oblika lahko deluje skladno s smernicami OECD. Tudi v tujini imajo tovrstne primere, denimo, v Avstriji. Treba pa je razumeti, kaj je holding po našem pravu. Holding bo po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) lahko deloval izključno kot pretežno porfeljski upravljavec, saj v holdingu ne more biti enotnega vodenja. Poenostavljeno povedano: ne more dajati navodil odvisnim družbam, ampak lahko upravljavske pravice izvršuje le prek skupščine. Če bomo neko institucijo vzpostavili, da bi prek nje upravljali strateške naložbe v skladu s strateškimi cilji države, potem holding ni najboljša forma.

Po načrtih nove vlade holding ne bo več lastnik državnih podjetij, ampak jih bo le upravljal. Kaj potem to pomeni za ta koncept? Je še smiselno, da imamo holding kot delniško družbo?

Bolj razdelanih predlogov še nisem videl, ampak na prvi pogled to nima smisla. Če holding ne bo lastnik, ne bo holding. Holding je namreč družba, ki financira, ustanavlja in prek skupščin upravlja odvisne družbe. Tudi upravljavec premoženja v smislu družbe za upravljanje (DZU) ne rešuje vsebinskega vprašanja, kajti DZU izključno upravljajo portfelj s prodajami in nakupi, zato da ustvarjajo dodano vrednost. Poleg tega bi bilo dobro prej ustanoviti sklad, ki naj bi ga DZU upravljal, kot na primer na Nizozemskem. Če pa bo to le institucija, ki bo sedela na strateških naložbah in ne bo smela ničesar početi z njimi, to ne bo DZU. Če želi vlada imeti državni urad ali agencijo, pa gre spet za drugo obliko. Ni smiselno, da se samo zaradi vzdrževanja kontinuitete institucija še vedno imenuje holding, njegovo bistvo pa je nekaj drugega.

Omenili ste že, da holding, kot je bil zamišljen, lahko svoje pravice do državnih podjetij izvršuje le na skupščini, ne more pa vplivati na ravnanje odvisnih družb. Kako bo s tem zdaj, če holding ne bo lastnik teh državnih naložb? Problem glede obveznih navodil podjetjem se je namreč pojavljal že pri AUKN.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 02. 2013 Stran: 7

Aerodrom Ljubljana

Mali delničarji, ki so že dlje časa nezadovoljni s političnim upravljanjem Aerodroma Ljubljana, stagnacijo poslovanja in dividendno politiko, načrtujejo zamenjavo celotnega nadzornega sveta, z zahtevo za izplačilo višjih dividend pa nameravajo predsedniku uprave Zmagu Skobirju p ri rezati peruti tudi pri načrtovanih večmilijonskih naložbah.

Male delničarje Aerodroma Ljubljana mineva potrpljenje s predsednikom uprave Zmagom Skobirjem in njegovimi megalomanskimi naložbenimi načrti, ki bodo izničili vse rezerve, ki si jih je upravljalec brniškega letališča nabral v zadnjih dvajsetih letih poslovanja. Zaradi dvomov o ekonomičnosti načrtovanih naložb Aerodroma Ljubljana mali delničarji po naših informacijah že preučujejo možnosti za zamenjavo vseh čianov nadzornega sveta z Anjo Strojin Štampar na čelu, ki se jim letos izteče mandat.

Ker je država zaradi kršitve zakona o prevzemih konec lanskega leta izgubila glasovalne pravice v Aerodromu Ljubljana, nameravajo mali delničarji zahtevati tudi izplačilo bistveno višjih dividend in na tak način upravo prisiliti v zmanjšanje naložbenih apetitov. Zaradi stagnacije poslovanja Aerodroma Ljubljane in znanih težav Adrie Airways, ki prek brniškega letališča prepelje tri potnike od štirih, so po ocenah malih delničarjev načrtovane naložbe zastavljene veliko preveč ambiciozno. Samo v nov potniški terminal namerava namreč Aerodrom Ljubljana investirati okoli 72 milijonov evrov, še dodatnih 45 milijonov evrov pa v nov logistični center in tovorni terminal. Skupno bi torej Aerodrom Ljubljana do leta 2017 za naložbe namenil kar 117 milijonov evrov oziroma približno toliko, kot je znašal njegov čisti dobiček vse od osamosvojitve naprej.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2013 Stran: 8

Triglav z nižjo oceno in tečajem Iztekajoči se borzni teden investitorjem ne bo ostal v najlepšem spominu, saj je osrednji indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) pri 642 indeksnih točkah končal slaba dva odstotka nižje, kot ga je pričel. Z ravni 1,40 na 1,37 evra za delnico se je spustila delnica Nove KBM, četudi tuji investitorji še povečujejo lastništvo v drugi največji slovenski banki (trenutno imajo 20,23 odstotka vseh delnic). Delnica novomeške Krke pa je bila po mesecu dni med včerajšnjim trgovanjem spet vredna manj kot 53 evrov.

Damijan Toplak

Vrednost delnice Gorenja se je s 4,30 znižala na 4,26 evra za delnico, so pa iz velenjskega podjetja sporočili, da so v srbskem Valjevu pričeli redno proizvodnjo v novi tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov. Po letu 2006 je to v Valjevu že drugi Gorenjev tovrstni obrat, investicija vanj je veljala 21 milijonov evrov, v obeh skupaj pa bo Gorenje letos proizvedlo domala 800 tisoč aparatov. Po novem bo Gorenje imelo le še tri proizvodne lokacije - v Sloveniji, na Češkem in v Srbiji.

Po napeti četrtkovi skupščini delničarjev Zavarovalnice Triglav, kjer je državni Zpiz kot največji delničar kljub domnevnim kršitvam prevzemne zakonodaje le smel glasovati in mali delničarji v nasprotju z napovedmi pri izbiri novih nadzornikov niso imeli besede, je nadzorni svet v stari sestavi obravnaval še načrt poslovanja največje zavarovalnice v letošnjem letu. Tako naj bi na ravni skupine Triglav dosegel 941,1 milijona evrov kosmate zavarovalne premije in 55,2 milijona evrov čistega dobička, kar je precej podobno, kot naj bi bili doseženi rezultati v lanskem letu. Je pa skupini Triglav bonitetna agencija S&P zaradi padca bonitetne ocene Slovenije prav tako znižala dolgoročno bonitetno oceno za eno stopnjo, z A- na BBB+, a je agencija oceni zavarovalnice vseeno podelila pozitivno srednjeročno napoved in možnost zvišanja ocene, če bo še naprej poslovala s trdnim kapitalskim položajem in stabilnimi rezultati poslovanja. Delnica Triglava se je z ravni 17 evrov spustila evro nižje.

Medij: Primorske novice Avtorji: N.R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 07. 02. 2013 Stran: 3

Nadzorniki odpoklicdli upravo Soda s Tomažem Kuntaričem na čelu

Nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (Sod) je na izredni seji odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča in namesto njega začasno imenovali Petra Ješovnika.

LJUBLJANA ► Nadzorni svet Soda se je za menjavo vodstva družbe odločil, ker to ni delovalo v skladu s sklepi nadzornega sveta, so zamenjavo pojasnili v Sodu.

Vodstvo Soda pod vodstvom Tomaža Kuntariča so razrešili zaradi zapletov okoli včerajšnje skupščine Telekoma Slovenije. Skupščino je konec lanskega leta sklicala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki je z novim letom prenehala obstajati, njen pravni naslednik pa je postal Sod. Do oblikovanja Slovenskega državnega holdinga mora uprava Soda za vsako korporativno pomembno potezo, tudi navodilo za umik zahteve za sklic skupščine, dobiti soglasje državnega zbora.

Niso preklicali skupščine Telekoma

Sod je v torek skladno s sklepom nadzornikov poslal zahtevo za preklic skupščine Telekoma, ki pa je predsednik uprave Telekoma Rudi Skobe ni upošteval.

Skupščina Telekoma bi se morala danes začeti ob 14. uri, a so jo zaradi neklepčnosti ponovno sklicali uro kasneje, ki ni bilo več treba izpolnjevati pogoja, da je prisotnega vsaj 51 odstotkov kapitala.

Novi nadzorniki, dva že odstopila

Delničarji Telekoma so glede nadzornikov potrdili nasprotni predlog Modre zavarovalnice in pooblaščencev, ki jih je zastopal predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

V nadzorni svet so namesto predlaganega Mateja Kovača imenovali predsednika uprave Modre zavarovalnice Boruta Jamnika, namesto predlaganega Matjaža Savodnika pa članico uprave borznoposredniške družbe Perspektiva Bernardo Babic.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš,Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 02. 2013 Stran: 9

Sklic ali preklic današnje skupščine TS Delničarji naj bi se sestali ob 14. uri, a zdi se, da do zadnjega ne bo jasno, ali se bodo res

Ljubljana - Čeprav je nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (Sod) upravi Soda predlagal, da upravi Telekoma Slovenije (TS) predlaga, naj prekliče današnjo 23. skupščino delničarjev TS, se bodo delničarji danes ob 14. uri vseeno sestali. Sod kot lastnik 4,25 odstotka delnic TS namreč ne more preklicati sklica skupščine, ki ga je zahtevala 62,54-odstotna lastnica država.

Pravno mnenje odvetniške pisarne Zdolšek je, da uprava TS na podlagi takšnega predloga ne more preklicati skupščine oziroma bi bil takšen preklic brez pravnega učinka. Zaradi morebitnega umika sklica Telekomove skupščine se je včeraj na hitro sestal prenovljeni nadzorni svet Soda, v katerem ima zdaj večino SDS. Iz Soda so sporočili, da je vodstvo Soda v skladu s sklepom nadzornikov predlog posredovalo poslovodstvu TS.

Medij: Delo Avtorji: Ma. G.,Stregar Aleš Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2013 Stran: 10

Pred skupščino Telekoma Agencija za trg vrednostnih papirjev je državi v osmih družbah odvzela glasovalne pravice, ker da ščiti male delničarje

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj državi in še šestim z njo povezanim družbam odvzeia glasovalne pravice v Telekomu Slovenije (TS). Hkrati pa se je zgodil preobrat v Sodu, ki je dobil pomemben nominacijski odbor.

ATVP je doslej izdala osem tovrstnih odločb, glasovalne pravice države pa zdaj mirujejo v Abanki, NKBM, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije. V TS je ATVP zaradi kršitve določb zakona o prevzemih poleg državi prepovedala uresničevati glasovalne pravice še Zavarovalnici Triglav, Sodu, Kadu, NKBM, Aerodromu Ljubljana in Skladu za financiranje razgradnje NEK. Prepoved bo veljala, dokler osebe, ki delujejo usklajeno, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice TS, ali dokler ne zmanjšajo lastniškega deleža v ciljni družbi pod 33-odstotni prevzemni prag.