Aerodrom Ljubljana

Medij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7

Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.

Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).

Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).

Medij: Ekipa24 Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 41

LOBIJI Poročali smo, da za prodajo Aerodroma Ljubljana domnevno stoji lobistična mreža borznoposredniških družb s Skupino Alta na čelu. V korakih, ki so vodili do prodaje letališča aktualnemu kupcu Fraport, naj bi se sprva prekinila gradnja drugega terminala, s čimer so slovenskemu oknu v svet zapečatili razvojne možnosti, investicijski kapital pa si izplačali kot dividende.

Matjaž Albreht, izvršni direktor in član upravnega odbora Alta Invest, zavrača navedbe, ki se pojavljajo v medijih. Trdi, da so namigovanja, da Matej Runjak deluje v interesu skupine Alta iz pozicije člana uprave Slovenskega državnega holdinga, neutemeljena in zlonamerna. Albreht poudarja, da je Runjak sicer bil zaposlen v družbi Poteza, vendar v obdobju, preden se je ta priključila Skupini Alta. To dejstvo po sebi ne more biti sporno, izjavlja Albreht, in ne predstavlja nikakršnega konflikta interesov.

Spomnimo, Mladina je poročala, da borznoposredniška hiša Alta prek svoje lobistične mreže dirigira prodajo osrednjega slovenskega okna v svet - Aerodroma Ljubljana. Z zvitimi potezami naj bi lastniki Alte v preteklem letu dosegli, da je država izgubila glasovalne pravice na skupščini Aerodroma. Tako so kljub večinskemu deležu države (sešteto posredno in neposredno obvladuje slabih 60 odstotkov delnic) septembra 2013 dosegli, da seje ustavila gradnja drugega terminala. Za to investicijo je Aerodrom imel privarčevani denar, a so si ga delničarji raje izplačali kot dividende, in to kljub temu, da je ministrstvo za infrastrukturo pred tem podalo mnenje, da je gradnja drugega terminala vjavnem interesu.

Medij: Svet24 Avtorji: Tetičkovič Luka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 09. 2014 Stran: 7

RAZKRITO Prodajo osrednjega državnega letališča naj bi vsiljevali domači finančni špekulanti, ki so prav tako odgovorni za prekinitev investicije v drugi terminal. Večina poslancev državnega zbora je ob tem ravnodušna, aktivno nasprotujejo samo v Združeni levici.

Največja borznoposredniška hiša v Sloveniji - skupina Alta - in njena večinska lastnika Dean Čendak in Zvone Taljat naj na slovenske odločevalce ne bi vplivala samo s poslovnim svetovanjem, ampak kar z neposrednimi posegi v sprejemanje odločitev, ključnih za prihodnost slovenskega gospodarstva. Na prodajo letališča Jožeta Pučnika menda vplivata tako prek člana uprave Slovenskega državnega holdinga Mateja Runjaka kot prek družbe Publikum Trezor. Obe sta mala delničarja Aerodroma Ljubljana, a imata pri procesu privatizacije nesorazmerno veliko vlogo.

Mladina piše, da država čeprav, da je 50,67-odstotna lastnica letališča, podlega lobiranju finančnih špekulantov, ki so pripravljeni žrtvovati nacionalne interese za kratkoročen zaslužek, ki si ga obetajo od provizije pri prodaji. Da je do procesa prodaje sploh prišlo, so morali najprej ustaviti gradnjo drugega terminala, ki bi sprostil tovorno in potniško zasičenost letališča. Ne smemo pozabiti, da je Aerodrom kljub seriji kriz v zadnjih dvajsetih letih ves čas delal dobiček in postajal ključni regionalni igralec v letalskem prometu.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 29. 08. 2014 Stran: 3

Privatizacija Podpisa pogodbe danes ne bo - Rok za ekskluzivna pogajanja se izteka - Združena levica je proti 

Ljubljana - Napovedi nekaterih medijev, da naj bi Slovenski državni holding (SDH) že danes z nemškim Fraportom podpisal pogodbo o prodaji Aerodroma Ljubljana, se, kot kaže, ne bodo uresničile. Pogajanja med Fraportom in SDH menda še niso končana.

Državni holding m nemški kupec se po neuradnih informacijah še usklajujeta o pogodbi in nekaterih zavezah. Podpis dogovora se, kot je mogoče slišati, pričakuje za prihodnji teden. SDH se od začetka avgusta ekskluzivno pogaja s Fraportom, pravica za to pa se izteče danes ob polnoči. Dogovorjena cena, ki naj bi bila ključno merilo pri prodaji, po neuradnih informacijah menda znaša 240 milijonov evrov oziroma približno 63 evra za delnico.

Zelena luč za nadaljevanje

Soglasje k prodaji Aerodroma mora dati tudi nadzorni svet SDH, ki pa se je včeraj s prodajnim postopkom le seznanil. Kot je mogoče izvedeti, je upravi SDH dal zeleno luč za nadaljevanje pogovorov, pred podpisom pa naj bi še enkrat odločal o soglasju.

Vzponi in padci delnice

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2014 Stran: 6

Analiziramo, kaj za brniško letališče pomeni prihod Fraporta, s čimer Aerodrom Ljubljana prehaja v delno last nemške zvezne države Hessen

Prodaja Aerodroma Ljubljana naj bi bila po neuradnih informacijah zaključena še ta teden, potem ko se bodo sestali tudi nadzorniki družbe. Kupec prihaja iz Nemčije in je veliko veliko večji. Delniška družba Fraport je namreč lastnica in upravljavka enega največjih svetovnih letališč, tistega v Frankfurtu. To pa je po podatkih mednarodne organizacije ACI (ki združuje interese letališč) 15. največje na svetu po številu potnikov, v Evropi pa je na tretjem mestu, takoj za londonskim letališčem Heathrow in pariškim Charles de Gaule.

Brniško bo deseto

Medij: Delo Avtorji: Meden Grega Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 08. 2014 Stran: 24

Domači trg Po prevzemu Mercatorja bo nekaj deset milijonov evrov iskalo nove naložbe

Avgust na Ljubljanski borzi tradicionalno postreže z objavo polletnih rezultatov kotirajočih družb. Prejšnji teden so jih tako objavili Gorenje, Telekom, Zavarovalnica Triglav in Luka Koper, ta teden jih bosta še Petrol in Mercator. Doslej objavljene bilance borznih podjetij so razmeroma dobre in dodatno krepijo optimizem borznih vlagateljev, ki ga sicer ženejo predvsem privatizacijski procesi in že končane prevzemne zgodbe.

Ta teden se bo končala najdaljša privatizacijska saga v zgodovini domače borze. Prevzemna ponudba Agrokorja za delnice Mercatorja se izteče konec tedna in tako bo naš največji trgovec po maratonskem prodajnem procesu končno le dobil strateškega partnerja, mali delničarji pa kupnino, ki bi pred leti lahko bila mnogo višja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7

Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala

Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.

Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.

Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 31. 05. 2014 Stran: 1

Skupščina Telekoma Slovenije Dividenda za leto 2013 je deset evrov bruto

Ljubljana - Lastniki dobrih dveh petin delnic z glasovalno pravico, ali okrog enajst odstotkov vseh delnic Telekoma Slovenije (TS), so razdelili vseh 65 milijonov evrov bilančnega dobička. Ob 10-evrski dividendi bo država dobila nekaj manj kot 50 milijonov evrov.

Delničarska skupščina jebila zaradi nesklepčnosti najprej prestavljena za eno uro, potem pa je pisno poročilo nadzornega sveta Telekoma ob odsotnosti predsednika Boruta Jamnika predstavil njegov namestnik Adolf Zupan. Delo poslovodstva je bilo v kriznih gospodarskih razmerah zelo dobro, nadzorniki pa opozarjajo, da se ob nujnem kleščenju stroškov ne sme pozabiti na pravice zaposlenih, saj bi nižanje zadovoljstva zaposlenih lahko vplivalo na poslovanje. TS je leta 2013 in v začetku letošnjega leta posloval v skladu z načrtom, poslovodstvo pa si je pohvalo zaslužilo tudi s pregledom dela svojih predhodnikov, posebej na Balkanu.

Organska rast v tujini

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 05. 2014 Stran: 9

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zavrnila zahtevi zahtevi države za prenehanje mirovanja glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljane. Državni zbor je sicer že sprejel novelo zakona o prevzemih, s katero je omilil pogoje za ponovno pridobitev glasovalnih pravic, vendar so na ATVP ocenili, da pogoji za to še niso izpolnjeni.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2014 Stran: 9

Državni lastniki V Aerodromu, Triglavu in Telekomu ostajajo brez glasov

Ljubljana - Država v Aerodromu Ljubljana, Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije ostaja brez glasovalnih pravic. Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč zavrnil zahtevi o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic državnih lastnikov v Aerodromu in Triglavu. Za Telekom pa država zahteve še ni vložila in bo na današnji skupščini brez glasov.

Iz ATVP, ki ga vodi Damjan Žugelj, so sporočili, da je svet agencije zahtevi zavrnil, ker za izdajo odločb niso bili izpolnjeni pogoji po zakonu o prevzemih. Dodali so, da prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v Aerodromu in Triglavu velja, dokler povezane osebe ne objavijo prevzemne ponudbe ali dokler ne znižajo deleža glasovalnih pravic pod prevzemni prag.

Slovenska odškodninska družba (Sod) je zahtevo na ATVP vložila potem, ko so poslanci nedavno sprejeli novelo zakona o prevzemih, ki predvideva, da lahko ATVP lastnikom vrne glasovalne pravice, če ti znižajo svoj delež na raven, ki so jo imeli, preden so prekršili prevzemni zakon. Zakaj ji torej niso odmrznili glasov, na agenciji ne komentirajo. Neuradno pa smo izvedeli, da novela menda daje ATVP podlage za takšno odločanje za naprej, ne pa tudi za spreminjanje odločb za nazaj kot v primeru Aerodroma in Triglava. To da bi bilo mogoče doseči le v okviru novega postopka, za kar pa bi bilo treba spremeniti zakon.