Factor banka

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana,Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 06. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Čez teden dni, ko bo Abanka Vipa na javni dražbi prodajala 3,26-odstotni delež Heliosa, bo bolj jasno, ali se v Heliosu obetajo večji lastniški premiki. Če bo namreč delež kupil kakšen od tujih vlagateljev, bi to lahko bila napoved prevzema Heliosa, ki si ga zaradi nestabilne lastniške strukture že nekaj časa ogledujejo strategi. Na drugi strani po neuradnih informacijah poskuša tudi uprava na čelu z Urošem Slavincem oblikovati večji paket delnic, ki bi ob četrtinskem državnem deležu odvrnil morebitne prevzemnike.

Abanka je javno dražbo za prodajo delnic Heliosa prvič objavila 19. maja, a jo nato preklicala. Uradni razlogi za preklic niso znani, po nekaterih informacijah pa naj bi do preklica prišlo na pobudo vodstva Heliosa. Aro naj bi namreč vplačal vsaj en tuj vlagatelj, za katerega ni bilo jasno, ali se za njim ne skriva morebitni sovražni prevzemnik Heliosa.

Včeraj je Abanka ponovno objavila javno dražbo za delnice Heliosa. Pogoji prodaje delnic so ostali praktično nespremenjeni z izjemo tega, da je v tokratni objavi izrecno predvideno, da bi lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev delnice kupil tudi Helios ali katera od njegovih odvisnih družb. Po naših informacijah v upravi Heliosa niso skrivali nezadovoljstva, da se je Abanka v tem trenutku odločila za prodajo dobrih 3 odstotkov Heliosa. Zvon Ena Holding kot 32-odstotni lastnik Heliosa je namreč pred stečajem, zato bi banke lahko zasegle delnice ter s tem na široko odprle vrata za večje lastniške premike. Prva med bankami je to konec marca storila NKBM in delnice s terminsko pogodbo prodala Publikumu PDU, najverjetneje v dogovoru z upravo Heliosa. Pri tem je, kot smo razkrili pred dnevi, sporna predvsem nizka cena zaseženih delnic na škodo upnikov Zvona in NKBM.

Medij: Reporter Avtorji: Černic Andrej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 03. 2011 Stran: 45

Primorje, zadnji od velikih gradbincev, ki je še pri življenju, ima še nekaj okostnjakov skritih v omari. To lahko sklepamo iz več znamenj, začenši s sodnim postopkom na novogoriškem sodišču, najverjetneje v zvezi s Črnigojevim prevzemom podjetja. V ta sklop naj bi spadalo tudi poceni oddajanje stanovanj funkcionarjem, ki so omogočili odkup državnih deležev Soda in Kada. V enem od teh stanovanj smo odkrili tudi Andrijano Starina Kosem (ASK).

Gre za veliko stanovanje sredi Izole, ki je seveda posebno udobno v poletnih mesecih v najhujši vročini. Pred več kot dvema letoma, julija 2008, smo ASK ujeli na balkonu pod sončnimi žarki. Našemu fotografskemu aparatu se je sicer izmuznila, a njeni izgovori, da s stanovanjem nima nič, so že takrat bili na trhlih nogah. Spet smo se zato peljali v Izolo, da bi ugotovili, kakšne so zdaj razmere v bloku, v katerem je stanovanje, s katerim »ASK nič nima«. Ugotovili smo nekaj novih dejstev, ki nekdanjo gospodarico laškega imperija postavljajo na laž. V okolici bloka v sončnem, a zelo mrzlem vetrovnem jutru ni bilo prav veliko življenja. Nič nepričakovanega. Izola polno zaživi šele v poletnih mesecih, ko se tamkajšnjim prebivalcem pridružijo še »vikendaši« in turisti. In blok, s katerim ko skrivnostnim (čeprav v bistvu ponavljajočim se) odgovorom: »Stanovanje ni moje, nič nimam z njim!« Z istim odgovorom nas je skušala odpraviti, ko smo jo vprašali, ali gre morda za najemniško razmerje. Ko pa smo jo vprašali, ali ima s stanovanjem kaj morda njen mož, nam je odvrnila samo, da ona zanj ne more odgovarjati in da naj se obrnemo nanj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 02. 2011 Stran: 19

Celje - Ceno reševanja poslovnega omrežja Nacionalna finančna družba bo plačalo 1700 malih delničarjev Finetola. Ti so namreč največji »poraženci« včerajšnje skupščine Finetola, na kateri je blok lastnikov okoli NFD Holdinga podprl pripojitev družbe Oddus k Finetolu. Oddus so tako rešili pred stečajem, njegove lastnike pred izgubo milijonov evrov, konzorcij za prodajo večinskega deleža Save pa pred razpadom.

S pripojitvijo Oddusa, ki je nastal z razdelitvijo družbe za upravljanje NFD, bo Finetol dobil za 25 milijonov evrov naložb in skoraj 30 milijonov evrov finančnih obveznosti. Zaradi padca cene delnice Save je Oddus samo od konca junija lani ustvaril več kot devet milijonov evrov izgube, trenutno pa ima po naših izračunih za okoli pet milijonov evrov negativnega kapitala. »Glede na opravljene cenitve menim, da Oddus ni insolventen,« je včeraj zatrdil predsednik uprave Finetola in Oddusa Franci Strajnar, a hkrati priznal, daje v zadnjih mesecih prišlo do velike spremembe pri vrednosti naložb Oddusa.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 02. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Še vtem tednu se bo na seji sestal nadzorni svet Telekoma Slovenije. Uprava, kiji predseduje IvicaKranjčevič, je imela namreč do 31. januarja čas, da pripravi podlage za sprožitev morebitnih pravnih postopkov proti nekdanjemu vodstvu. Za zdaj upravo, ki sta jo vodila Bojan Dremelj in Dušan Mitič, kljub napovedim ni doletela še nobena odškodninska tožba.

Medtem je šest delničarjev, ki imajo v lasti več kot pet odstotkov delnic Telekoma, med njimi pa so tudi Kapitalska družba (sklad PPS) , NLB in Zavarovalnica Triglav, zahtevalo sklic skupščine Telekoma, ki bo odločala o le eni zadevi - pooblastilu upravi za kupovanje lastnih delnic. Čeprav obrazložitve, ki so jo posredovali skupaj z zahtevo, niso hoteli razkriti ne v Telekomu ne v Kapitalski družbi, pa smo uspeli izvedeti, daje delničarjem prekipelo zaradi skoraj 200-milijonske slabitve naložb na Kosovu in v Makedoniji, ki so jo v Telekomu naznanili v začetku januarja letos.

Medij: Šentjurske novice Avtorji: L.H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 01. 2011 Stran: 13

REŠEVANJE ŠENTJURSKEGA GIGANTA

Pet bank upnic in Slovenska industrija jekla so v začetku januarja vplačali milijon evrov, s čemer so dokapitalizirali Alpos, ki se je tako zelo verjetno izognil stečaju in ga čaka prisilna poravnava. Pogajanja o zagotovitvi 15 milijonov evrov obratnega kapitala še potekajo. Podjetje ta denar nujno potrebuje za zagon proizvodnje.

Prvi teden novega leta je prinesel končno nekaj zadovoljstva tudi v Alpos. Pet bank upnic (NKMB, NLB, Abanka, Factor banka in Probanka) in Slovenska industrija jekla (SIJ) je 5. januarja vplačalo milijon evrov in tako dokapitaliziralo največje šentjursko podjetje. Lastništvo Alposa se je zdaj popolnoma spremenilo, 20 odstotkov je pripadlo SIJ-ju, preostanek pa so si v enakih deležih razdelile banke. Kot je znano, so razlastitev obstoječih delničarjev v korist upnikov podjetja dosegli po novi insolventni zakonodaji, s čemer med lastniki Alposa ni več češke družbe Arcelor Mittal (imela je 38-odstotni delež) in podjetji z javnosti neznano lastniško strukturo iz Liechtensteina. Pod nosom za lastništvo (in dolgove) v Alposu so se obrisali tudi mali delničarji.

Medij: Šentjurčan Avtorji: M. N.,VE. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 6

Podjetje Alpos je v četrtek, 6. januarja, z milijonom evrov dokapitaliziral pet bank upnic (NLB, NKBM, Abanka, Probanka in Factor banka) in Slovenska industrija jekla. Za uspešno prisilno poravnavo pa šentjursko podjetje potrebuje še 15 milijard obratnih sredstev. V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije upajo, da bo razplet reševanja podjetja ugoden.

Cevarna dobiva nov material

Sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije Mirko Hirei je pojasnil, da naj bi v zadnjih dneh v Alpos dostavljali veliko materiala, zlasti za cevarno. Z začetno dokapitalizacijo naj bi bil Alpos trenutno rešen. »Sledi pa nadaljevanje zgodbe, ki je drugi del dokapitalizacije, ko naj bi banke vplačale 15 milijonov svežega, zagonskega kapitala. To bi pomenilo, da bi Alpos s tem lahko pridobil sredstva za surovine in material,« je povedal Hirei. Dejal je, da so v teh dneh veliko razočaranje doživeli zaposlenih in nekdanji zaposleni, tako imenovani mali delničarjev, ki so bili razlaščeni, v podjetje pa so verjeli in v njem pustili svojo energijo in življenje. Kot smo že poročali, to omogoča Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kije v veljavi od julija 20-10, ki določa, da lahko dosedanji upniki svoje terjatve spremenijo v lastniški delež. »Upam si trditi, da je Alpos v celjski regiji prvo podjetje, ki je izkoristilo to zakonsko določilo. Po eni strani je to dobro, saj je to omogočilo verjetnost preživetja podjetja, po drugi strani pa so udarec doživeli mali lastniki, ki so izgubili vse. To je kruto, verjetno bi morala biti zakonodaja tukaj drugačna. Zlasti, če so ti mali delničarji svoj del pridobili iz naslova certifikata, ki so ga vložili v podjetje, sedaj pa so ta delež izgubili,« je dejal Hirei.

Medij: Šentjurčan Avtorji: VE. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 8

Šentjursko podjetje Alpos, kije v postopku prisilne poravnave in bankam ter drugim upnikom dolguje 213 milijonov evrov, je v začetku decembra oddalo spremembo programa finančnega prestrukturiranja. Ta naj bi vzpostavil novo lastniško strukturo podjetja, v kateri ima zdaj največji delež družba ArcelorMittal iz Ostrave, petinska deleža pa imata Benkol Establishment in Hypo Alpe-Adria-Bank. Če bo novi načrt finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave sprejet, bodo nove lastnice Alposa postale banke upnice z 80-odstotnim deležem, 20-odstotna lastnica pa bo Slovenska industrija jekla. Kot je povedal član uprave in direktor financ Rado Marot, pričakujejo postopek glasovanja o prisilni poravnavi v začetku naslednjega leta.

Upajo na dogovor bank upnic

Uprava šentjurskega podjetja Alpos je v začetku decembra na svoji spletni strani objavila obvestilo, da so v postopku prisilne poravnave pravočasno oddali spremembo programa finančnega prestrukturiranja skupaj z drugimi potrebnimi sklepi, v katerem je predvideno, da bodo navadni upniki poplačani bolje kot v osnovnem programu. Poplačilo navadnih upnikov se predvideva v 55-tih odstotkih, kar pomeni, da bo pretežni del upnikov dobil poplačano terjatev glede na obliko in kvaliteto zavarovanja ter razvrstitev (ločitveni ali navadni upniki) v skupni višini več kot 70 odstotkov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.

Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 12. 2010 Stran: 5

Leto 1998 ► Vodenje Merkurja od Jakoba Piskernika prevzame Bine Kordež, takrat je v podjetju zaposlen že 10 let.

Leto 1999 ► Merkur prevzame Kovinotehno.

Leto 2003 ► Merkur dokončno prevzame Bofex Jurija Schollmaverja, kije v Merkurjevi bilanci naredil veliko luknjo.

Januar 2007 ► Engrotuš od Kada in Soda na dražbi kupi 319.181 delnic Merkurja in jih pozneje proda Factor banki, Banki Koper, NLB in Abanki.

Julij 2007 ► Merfin (podjetje menedžerjev Merkurja) kupi 193.598 delnic Merkurja od Engrotuša, NLB in Factor banke.

September 2007 ► Podjetje Bineta Kordeža BK Kapital pri Factor banki najame osem milijonov evrov posojila. Za posojilo Kordež zastavi 30,95 odstotni delež Merfina.

Oktober 2007 ► Merfin objavi prevzem Merkurja z Banko Koper, Savo, Interfin Naložbami in Euro-Venetom (pred objavo so imeli 78,5 odstotka delnic Merkurja, na koncu 97 odstotkov).