Merfin

17. skupščina kranjske Save - nestrokovno vodenje Mirana Hudeta. Janez Bohorič in skupina NFD odrešena revizije?!

Na letošnji skupščini družbe Sava, d.d. je Društvo MDS na podlagi lastnega zbiranja pooblastil zastopalo 125 delničarjev, saj k organiziranem zbiranju ni bilo pripuščeno. Kot smo že 31. maja 2011 napovedali v časniku Delo, se je scenarij včerajšnje 17. skupščine odvijal skladno z našimi napovedmi. Mali delničarji žal nismo uspeli s predlogom za člana v NS, negativno pa nas je presenetil predlog VZMD, ki je pripravil zožen predlog izredne revizije. Po tem predlogu člane nekdanje Uprave Save pod vodstvom Janeza Bohoriča in aktualnega nadzornega sveta, ne bi bilo možno sankcionirati zaradi neukrepanja ter očitno škodljivih odločitev za delničarje družbe, zlasti v primeru Merkurja in Merfina. Po skupščini je mag. Matej Narat povedal, da je kar 80 % Savinega dolga posledica tega neuspešnega »posla« oz. »pohlepa po ekstra zaslužku«.

 

Ljubljana, 08. junij 2011


Ali je bila včerajšnja skupščina Save, d.d. sploh veljavna?

Že v uvodnem delu sta se v medsebojno razpravo zapletla Rajko Stanković - predsednik Društva MDS in prokurist Save, d.d., Miran Hude (specialist za korporativno pravo, po njegovih lastnih trditvah), ki je predsedoval skupščini in storil naslednje napake:

  • že ob pričetku skupščine delničarjem ni želel omogočiti vpogleda v zbrana pooblastila, ki so več kot očitno bila sporna zaradi prednatisnjene napačne letnice 2010 (v Društvu MDS zato opravičeno sumimo, da se je družba Sava poslužila poneverjanja pooblastil);
  • kljub jasnemu opozorilu in pozivu ni ugotovil prisotnosti oz. kvoruma prisotnih delničarjev in delničark na skupščini družbe vse do zaključka skupščine, čeprav smo ga na to večkrat opozorili;
  • višek neznanja je pokazal pri volitvah za člane NS, ko je v nasprotju z 312. členom ZGD-1C, najprej dovolil glasovanje o osnovnem predlogu, ki ga je podprlo 25 % kapitala, čeprav je nasprotni predlog predlagal delničar z 18 % lastništvom;
  • seveda pravniških »prebliskov«, ki sicer nimajo nikakršne podlage v ZGD-1C še ni bilo konec - na skupščini je dovolil glasovanje o predlogu sklepa VZMD, da se o ničemer ne glasuje, kar je bilo »nagrajeno« le s 6,74 % podporo;
  • ko pa je bil predlog za nova člana NS potrjen z 82 % večino, je predsedujoči Miran Hude pozval predlagatelja nasprotnega predloga iz Merkurja da se izjasni o tem, ali umika ali zahteva glasovanje o nasprotnem predlogu - kljub temu, da je skladno z določili ZGD-1C veljavni sklep že razglasil !

Aktualno Upravo pod vodstvom mag. Mateja Narata zatorej javno pozivamo, da resno razmisli o kadrovanju znotraj celotne družbe, posebej z vidika interesa delničarjev. Včerajšnja skupščina je namreč bila posmeh in norčevanje iz delničarjev samih, torej LASTNIKOV DRUŽBE, kar prav gotovo ni dobra popotnica, še posebej če želi Sava razprodajati svoje premoženje. Naj spomnimo aktualno Upravo, da je njena naloga upravljanje s premoženjem delničarjev, ne pa posmehovanje z pooblaščanjem neusposobljenih in nestrokovnih oseb, ki mečejo slabo luč na že tako neugleden status, ki ga ima družba Sava in pa njena delnica.

 

Nadzorniki Save ostajajo trdno zasidrani v svojem sedlu

Članstvo v NS Save je bilo predmet pogajanj vse do same skupščine. Mali delničarji žal nismo uspeli s svojim predlogom, saj sta v NS bila izvoljena Aleš Skok in Robert Ličen. Naj spomnimo, da je Društvo MDS skupaj s KAD-om in SOD-om razširilo dnevni red skupščine, med drugim tudi s točko dnevnega reda o odpoklicu člana NS in za položaj predlagalo dr. Boštjana Udoviča.

 

Predlog izredne revizije, podan s strani VZMD, prilagojen po meri bivše uprave in aktualnega NS

Ime tedna: Bine Kordež

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 06. 12. 2010 Stran: 15

Kot smo imeli v zadnjih letih večkrat priliko videti, so tudi gorenjskega neslavno propadlega tajkuna Bineta Kordeža prejšnji teden pridržali policisti in ga odpeljali na zaslišanje v zvezi s sumi kaznivih dejanj pri menedžerskem prevzemu družbe Merkur.


Prevzem je Kordež s sodelovanjem drugih vodilnih menedžerjev podjetja pred tremi leti izpeljal po družbi Merfin. Nekdanji predsednik uprave Merkurja se je hvalil, da je dobil več stomilijonski kredit »na dobro ime«, za zavarovanje pa je zastavil prav tiste delnice Merkurja, ki jih je šele nameraval kupiti. Preiskavo zoper njega, direktorico Merfina Marto Bertoncelj ter še nekaj akterjev prevzema usmerja skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala, vanjo pa so vključeni kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Sumijo jih za več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter več kaznivih dejanj pranja denarja. Pri tem naj bi v zadnjih treh letih povzročili za več deset milijonov evrov premoženjske škode, po neuradnih podatkih celo 150 milijonov evrov. V sklopu preiskave so kriminalisti izvedli več hišnih preiskav, med drugim tudi pri Kordežu doma na Lancovem in na sedežu Merkurja v Naklem.

Kako je Bine Kordež osvojil Merkur in zapustil pogorišče

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 12. 2010 Stran: 5

Leto 1998 ► Vodenje Merkurja od Jakoba Piskernika prevzame Bine Kordež, takrat je v podjetju zaposlen že 10 let.

Leto 1999 ► Merkur prevzame Kovinotehno.

Leto 2003 ► Merkur dokončno prevzame Bofex Jurija Schollmaverja, kije v Merkurjevi bilanci naredil veliko luknjo.

Januar 2007 ► Engrotuš od Kada in Soda na dražbi kupi 319.181 delnic Merkurja in jih pozneje proda Factor banki, Banki Koper, NLB in Abanki.

Julij 2007 ► Merfin (podjetje menedžerjev Merkurja) kupi 193.598 delnic Merkurja od Engrotuša, NLB in Factor banke.

September 2007 ► Podjetje Bineta Kordeža BK Kapital pri Factor banki najame osem milijonov evrov posojila. Za posojilo Kordež zastavi 30,95 odstotni delež Merfina.

Oktober 2007 ► Merfin objavi prevzem Merkurja z Banko Koper, Savo, Interfin Naložbami in Euro-Venetom (pred objavo so imeli 78,5 odstotka delnic Merkurja, na koncu 97 odstotkov).

Merkurju povzročili za več kot deset milijonov evrov škode

Medij: Večer Avtorji: Žist Damijana,G. P.,P. L. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2

Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež s sodelavci v kriminalistični preiskavi. Kriminalisti včeraj v Naklem, Celju in v Dravogradu

Kar 95 kriminalistov in policistov ter kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je včeraj na petih policijskih upravah (Ljubljana, Kranj, Celje, Koper in Slovenj Gradec) opravilo 28 hišnih preiskav, od tega 15 v različnih podjetjih in pri sedmih fizičnih osebah.


Prvoosumljeni naj bi bil nekdanji član uprave Merkurja Bine Kordež, med osumljenimi naj bi bili tudi njegovi tedanji tesni sodelavci, nekdanja prva finančnica Merkurja Marta Bertoncelj in Janja Kraševec, prav tako iz finančne službe Merkurja. Prav tako pa naj bi zaslišali Milana Jelovčana, člana uprave v času, ko je bil na čelu Merkurja Kordež, vendar Jelovčan naj ne bi bil med osumljenimi. Četrti osumljeni naj bi bil Oto Brglez iz podjetja SGP Kograd Igem, ki so ga včeraj zvečer okoli 19. ure izpustili. Kriminalisti jih sumijo kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic med opravljanjem gospodarske dejavnosti in kaznivega dejanja pranja denarja. Grozi jim do osem let zapora.

Od zglednega prevzema do oškodovanja družbe?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2

V zadnjem obdobju, ko je skozi menedžerski prevzem vodil Merkur Bine Kordež, naj bi bilo kar nekaj primerov oškodovanja in šele vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja naj bi bil nakazoval za 180 milijonov evrov oškodovanja.


Včerajšnje številne hišne preiskave in pridržanje nekdanjih vodilnih kranjskega Merkurja, niso (pre)veliko presenečenje. Kajti vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja Merkurja (opravila ga je revizijska hiša KPMG) je že namigoval na to, da naj bi bila nekdanja uprava Bineta Kordeža Merkur oškodovala za okrog 180 milijonov evrov, in od prvotnega minimalnega dobička se je lansko poslovanje spremenilo v 148 milijonov evrov izgube. Od 3. novembra pa je nekdaj ena najbolj uglednih slovenskih gospodarskih družb tudi v prisilni poravnavi.

Zgodba o uspehu postala kriminalka

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 3

Vzpon in padec Merkurja

Poznavalci pravijo, da je poslovni model neslavno propadel zaradi razvojne megalomanije. gospodarske krize in menedžerskega odkupa - Preiskava temelji tudi na ugotovitvah dokončnega revizijskega poročila


Ljubljana - Sedanja agonija Merkurja, največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom, korenini v njegovem silovitem poslovnem vzponu, spodbujenem z menedžersko osamosvojitvijo. Poslovni model, ki je leta 2007 zagotovil družbi 15-odstotno rast in predvideval, da se bo obseg prodaje v petih letih (od 2008 do 2013) podvojil, število zaposlenih pa povečalo na skupaj več kot 8500, je neslavno propadel. Kot pravijo poznavalci, so ga nesli prevelika razvojna megalomanija, globoka gospodarska kriza in menedžerski odkup. Da bi si menedžerji po tem, ko jim je načrte začela križati gospodarska kriza, rešili kožo (pravzaprav streho nad glavo, ki sojo zastavili za prevzemniške kredite), so popolnoma izčrpali Merkur, banke so potegnile ročno zavoro in ga nehale kreditirati, zavarovanja so padla, dobavitelji so se povlekli in ustavili dobave, družba je postala prazna, izmučena, nemočna, insolventna. Sanacija teče počasi, prisilna poravnava se zdi čedalje bolj oddaljena in teže dosegljiva. Kako seje to zgodilo?

Kako so se merfinovci dokopali do Merkurja in ga nato izgubili

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Zametki menedžerskega odkupa Merkurja segajo v december 2006, ko je Engrotuš na dražbi premagal Mercator in od paradržavnih skladov za več kot 90 milijonov evrov kupil četrtinski delež Merkurja.


V prvih mesecih leta 2007 je Engrotuš svoj delež začasno prenesel na več slovenskih bank, iz katerih so se delnice po obrokih začele seliti v last Merfina, ki je do srede julija 2007 zbral že četrtino vseh Merkurjevih delnic. Drugega novembra istega leta je Merfin, skupaj s Savo, Banko Koper, Interfin Naložbami in družbo Euro-Veneto, objavil tudi uradno prevzemno ponudbo, težko 405 evrov za delnico, konzorcij pa je na dan objave prevzema obvladoval že več kot tri četrtine Merkurjevega lastništva. Po končanem prevzemu so iz lastništva iztisnili še preostale male delničarje. Pred tem je moral Merkur od družb, povezanih s Francem Gajškom, odkupiti več naložb, v zameno pa je ta umaknil svoje tožbe, s katerimi je več mesecev blokiral iztisnitev malih delničarjev. Po končanem prevzemu je lastništvo Merkurja kot prva zapustila zagrebška družba Euro-Veneto, ki je nato končala v likvidaciji, za njo pa so se izgubile vse sledi.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.