Factor banka

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2

V zadnjem obdobju, ko je skozi menedžerski prevzem vodil Merkur Bine Kordež, naj bi bilo kar nekaj primerov oškodovanja in šele vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja naj bi bil nakazoval za 180 milijonov evrov oškodovanja.

Včerajšnje številne hišne preiskave in pridržanje nekdanjih vodilnih kranjskega Merkurja, niso (pre)veliko presenečenje. Kajti vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja Merkurja (opravila ga je revizijska hiša KPMG) je že namigoval na to, da naj bi bila nekdanja uprava Bineta Kordeža Merkur oškodovala za okrog 180 milijonov evrov, in od prvotnega minimalnega dobička se je lansko poslovanje spremenilo v 148 milijonov evrov izgube. Od 3. novembra pa je nekdaj ena najbolj uglednih slovenskih gospodarskih družb tudi v prisilni poravnavi.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 10. 2010 Stran: 20

Predsednik uprave in največji lastnik Lipa Bled Alojz Burja je izplačal Bineta Kordeža in odkupil njegov celotni delež ene izmed največjih slovenskih družb iz pohištvene industrije. Burja je Kordežu za njegov 8-odstotni delež Lipa Bled odštel vsega 60.600 evrov oziroma toliko kot je Kordež v začetku leta 2007 investiral v družbo, je razvidno iz dokumentov, s katerimi razpolagamo na Dnevniku.

»Bineta Kordeža sem pred tremi leti povabil k sodelovanju pri privatizaciji Lipa Bled, vendar Kordež nikoli ni imel aktivne vloge v družbi. Pred časom je nato Kordež izrazil željo, da odkupim njegov delež v Lipu Bled, kar sem tudi storil,« nam je v telefonskem pogovoru povedal Burja, ki je bil do konca leta 2001 tudi član uprave Merkurja, ki jo je tedaj že vodil Kordež. Za prodajo sta se Kordež in Burja, ki ima po novem v lasti tretjino Lipa Bled, po naših informacijah dogovorila le kratek čas po Kordeževem odhodu iz Merkurja, pogodbo pa sklenila konec septembra.ž

Pri izstopu Kordeža iz lastništva Lipa Bled pozornost vzbuja tudi podatek, da je Kordež za svoj delež dobil natanko toliko, kot je v družbo pred tremi leti investiral, in polovico manj, kot je pred dnevi za identičen lastniški delež Lipa Bled dobil Tomaž Justin (ta je svoj 8-odstotni delež za 120.000 evrov prodal družbi Topinfo). Poleg tega bi bila celotna Skupina Lip Bled, sodeč po vrednosti posla med Kordežem in Burjo, vredna vsega 757.500 evrov, kar je 22 x krat manj, kot ima kapitala. »Takšne cene, kot jo je za svoj delež dobil Justin, sam ne bi bil pripravljen plačati, ker tudi nimam toliko sredstev,« odgovarja Burja in dodaja: »Lesna industrija je težka panoga, podjetje pa zadnji dve leti posluje z izgubo. Tudi letos bomo poslovali z izgubo, saj imamo veliko težav predvsem pri poslovanju z gradbenimi podjetji.«

Medij: Delo  Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 08. 2010  Stran: 11

Skupščina Istrabenza Atlantic Grupa s kreditom za dokapitalizacijo -Jeseni dogovarjanja o prostovoljni poravnavi - Zahteve o izredni reviziji za Bavčarjeve posle (še) ni.

Portorož - Delničarji Istrabenza so včeraj vsi po vrsti (tudi običajno kritični mali delničarji) hvalili upravo Istrabenza za prodajo Droge Kolinske, čeprav ta še ni v celoti izpeljana. Včeraj so z 99,9 odstotka navzočih glasov na skupščini potrdili sklep, da se strinjajo s prodajo delnic prehrambne divizije, kot seje družba Istrabenz s pogodbo dogovorila z družbo Atlantic Naložbe (in porokom Atlantic Grupa).

Da bo posel zares izpeljan, predsednik uprave Tomaž Berločnik verjame tudi zato, ker je Atlantic Grupa dobila odobren kredit za dokapitalizacijo od EBRD in nemške finančne družbe DEG v znesku 84 milijonov evrov. Postopek prodaje Instalacije so v Istrabenzu začeli le iz previdnosti, če bi se kar koli zalomilo in končne prodaje Droge Kolinske ne bi bilo. Zato mora imeti Istrabenz pripravljen rezervni scenarij, saj bi v nasprotnem primeru tvegal stečaj. Za Instalacije do zdaj niso prejeli nobene ponudbe.

Istrabenz je moral dobiti soglasje za prodajo Droge Kolinske na svoji skupščini zato, ker je vrednost premoženja omenjene družbe presegala četrtino vse knjigovodske vrednosti premoženja Istrabenza. (Knjigovodska vrednost vseh sredstev koprskega holdinga je znašala konec lanskega leta 535 milijonov evrov, knjigovodska vrednost Droge pa 218 milijonov evrov.) V pogodbi za prodajo je dogovorjeno, da bo prodajalec vseh 100 odstotkov Droge Kolinske koprski holding.

Iz prisilne poravnave v prostovoljno?

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Šubic Simon Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 30. 07. 2010 Stran: 21

Naklo - Nakelski Merkur je pred časom prodal 0,3odstotni delež Nove Ljubljanske banke. Kupec, podjetje Vital, je za delnice odštel šest milijonov evrov oziroma 225 evrov po delnici. Ker je Vital hčerinsko podjetje družbe Talum v državni lasti, naj bi država s tem kršila zakon o prevzemih in ogrozila glasovalne pravice v NLB. A še preden je Agencija za trg vrednostnih papirjev začela preiskovati omenjeni sum, je Vital delež že prodal Factor Leasingu.

Časnik Dnevnik ob tem namiguje, da naj bi bil dejanski kupec delnic NLB kranjska Sava, ki naj bi z Vitalom sklenila opcijsko pogodbo. V Savi tega ne želijo komentirati. Državni poslanec iz vrst SDS Jože Tanko je nedavno Merkurjevo prodajo delnic NLB podjetju Vital označil za transakcijo s političnim ozadjem in "reševanje tajkuna Kordeža". Novi predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež je na naše vprašanje, kako komentira Tankove navedbe, odgovoril zelo kratko: "Ne komentiramo." Za prodajo 0,3-odstotnega deleža NLB Vitalu so se po Knupleževih besedah v Merkurju odločili zaradi poplačila obveznosti, sam posel pa je bil sklenjen dan pred razrešitvijo Bineta Kordeža z mesta predsednika uprave Merkurja.

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 07. 2010 Stran: 11

Družba za svetovanje, trgovino in leasing Factor Leasing je pred dnevi kupila 26.748 delnic oz. približno 0,3 odstotka delnic NLB od družbe Vital. Kot je povedal direktor Factor Leasinga Boris Miklavčič, so delnice kupili zase kot naložbo. Delnice so bile po podatkih delniške knjige preknjižene v torek.

Družba Vital, hčerinska družba Taluma, katere večinska lastnica je država, je pred dnevi od Merkurja za šest milijonov evrov oz. za 225 evrov za delnico kupila skoraj 0,3 odstotka delnic NLB. S tem naj bi država, ki je tako posredno večinska lastnica Vitala, kršila zakon o prevzemih, pišeta časnika Dnevnik in Finance.

Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, zadeve preučujejo, z ugotovitvami pa bodo na četrtkovi seji seznanili tudi vlado. Po pisanju medijev bi zdaj lahko kateri koli izmed lastnikov NLB od države zahteval objavo prevzemne ponudbe po isti ceni, kot je delnice kupil Vital. Države k objavi prevzemne ponudbe sicer ne more prisiliti nihče, bi pa država izgubila glasovalne pravice, dokler prevzemne ponudbe ne objavi oziroma svojega deleža ne zniža pod prevzemni prag. Med drugim bi prevzem NLB po tej ceni rešil tudi del finančnih težav Zvona Ena Holdinga, Poteze Naložb v stečaju, Aktive Naložb, Maksime Investa, Publikuma, družb blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Ma. G.,F. M Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 29. 07. 2010 Stran: 3

Prodaja 0,2 odstotka Nove Ljubljanske banke

Ljubljana - Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so potrdili, da po uradni dolžnosti raziskujejo, ali je država (Vital, hčerinska družba Taluma, je v lasti državnega Elesa in zato z državo povezana oseba) z nedavnim nakupom paketa delnic Nove Ljubljanske banke (NLB) od kranjskega Merkurja kršila prevzemno zakonodajo. Če bi se sum potrdil, bi na prihodnji skupščini NLB država lahko ostala brez glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih gre za paket 0,2 odstotka delnic NLB, s čimer je država še povečala delež v naši največji banki.

»Konkretnega nadzornega postopka ATVP ne more komentirati, v splošnem pa lahko odgovori, da obveznost objave prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih ne preneha, dokler ni dosežen končni prevzemni prag,« so včeraj na agenciji odgovorili na vprašanje, kakšna kršitev bi lahko nastala v primeru kupčije z delnicami NLB.

Na vprašanji, kdaj bodo odločili o sumu morebitne kršitve prevzemne zakonodaje in ali lahko odločitev pričakujemo do septembrske skupščine NLB (ta še ni sklicana, je pa napovedana, na njej bodo po doslej znanih napovedih odločali tudi o 400-milijonski dokapitalizaciji), konkretnega odgovora niso posredovali.

Poznavalci blizu NLB resno dvomijo, da bi se glavni nadzornik finančnega trga lahko odločil za tako oster ukrep, kot je odvzem glasovalnih pravic države v NLB. Bolj jih, denimo, zanima, zakaj je bila kupčija s paketom NLB sploh sklenjena. To zanima tudi poslansko skupino SDS, ki je v torek na vlado poslala več pisnih vprašanj o tem. Poslanska skupina se poleg tega, ali je država z Vitalovim nakupom paketa NLB kršila prevzemno zakonodajo, sprašuje, ali bo vlada zato zahtevala zamenjavo direktorja predsednika Talumove uprave Danila Topleka in ali bo zahtevala politično in kazensko odgovornost vpletenih. Poslance opozicije zanima tudi, na podlagi kakšnih strokovnih kriterijev je bil opravljen nakup paketa NLB in kakšna je bila finančna konstrukcija posla.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 07. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Talumova hčerinska družba Vital ni več lastnica delnic NLB, ki jih je pred kratkim kupila od Merkurja. Skoraj hkrati, ko je vlada zaradi suma, da je državni Talum z nakupom delnic NLB ogrozil glasovalne pravice države v NLB, začela razčiščevati ozadje omenjenega posla, je namreč Talumovo hčerinsko podjetje te delnice že prodalo. Iz delniške knjige NLB je razvidno, da jih je kupila družba Factor Leasing.

Kljub temu je s šest milijonov evrov vrednim poslom še vedno povezanih veliko nenavadnih podrobnosti. Čeprav je Talumovo podjetje te delnice uradno prodalo Factor Leasingu, ta po naših podatkih ni njihov končni lastnik. Tako je po naših informacijah Talumovo podjetje pogodbo o prodaji teh delnic podpisalo s Savo in ne s Factor Leasingom (preko družbe HTC Dva lastnik številnih Merkurjevih trgovskih centrov). S podatkom, da je kupec deleža v NLB res Sava, naj bi Talum včeraj uradno seznanil tudi nadzorni svet Elesa, večinskega lastnika Taluma.

V Savi pod vodstvom Janeza Bohoriča nam včeraj na vprašanje, ali so z družbo Vital in kasneje s Factor Leasingom sklenili kakršnokoli pogodbo za delnice NLB in kdaj so to pogodbo sklenili, zaradi enakomerne obveščenosti delničarjev niso želeli odgovoriti. Povedali so nam le, da vse pomembne podatke o morebitnih zavezujočih nakupnih ali prodajnih pogodbah razkrivajo v polletnih in letnih poročilih.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 06. 2010