Zvon Ena Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Vzajemni skladi

Obdobje pidovske tranzicije, ki so ga poosebljale številne investicijske družbe, ki so nemalokrat interese malih vlagateljev postavljale na zadnje mesto, se počasi končuje.

Z iztekom dveletnega prehodnega obdobja so namreč v začetku meseca še zadnji "ujetniki" pidovskih skladov dobili možnost nekaznovanega unovčenja svojega premoženja oziroma tistega, kar je od njega ostalo. Z iztekom dvoletnega prehodnega obdobja so tudi imetniki točk NFD 1, zadnje investicijske družbe (id), ki se je preoblikovala v vzajemni sklad, naposled dobili prosto pot za nekaznovano prodajo svoje naložbe. Vse do začetka avgusta so morali vlagatelji v NFD 1 pri izstopu poleg standardne izstopne provizije plačati še dodatno, 10-odstotno kazensko provizijo, najvišjo, ki jo je pri preoblikovanju v vzajemni sklad določil kateri koli id.

S tem se je začel tudi pospešen izstop vlagateljev iz NFD 1, kar bo svoj pečat pustilo tudi na domačem borznem trgu, vez med domačo industrijo vzajemnih skladov in slovenskim kapitalskim trgom pa se bo še dodatno natrgala. Po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) imajo vsi domači vzajemni skladi v lasti za le še 175 milijonov evrov delnic slovenskih podjetij, od česar okoli polovico odpade zgolj na NFD 1. Slednji bo sedaj prisiljen v prodaje svojih naložb, saj med njegovimi večjimi vlagatelji prevladujejo različni holdingi, ki so že končali v stečaju oziroma se sprehajajo nevarno po robu insolventnosti. Glede na zadnjo znano lastniško strukturo NFD 1 je pričakovati, da bo v naslednjem obdobju svoje točke prodala najmanj tretjina lastnikov, velik pritisk je pričakovati tudi od malih vlagateljev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 08. 2013 Stran: 8

NKBM se je odločila zaostriti boj s predsednikom upravnega odbora in glavnim izvršnim direktorjem Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) Ljubom Pečetom in Miranom Kalčičem, ki sta s serijo verižnih poslov odločila boj za prevzem ZVD v prid Marku Moharju in Matjažu Satlerju.

Na skupščini ZVD, ki je napovedana za 28. avgust, bodo namreč delničarji odločali o zahtevi NKBM, ki želi iz statuta ZVD izbrisati omejitev, po kateri morajo biti na skupščini praktično vse odločitve sprejete z najmanj 90-odstotno podporo. Čeprav imata NLB in NKBM v lasti 75-odstotni delež ZVD, ki sta ga zasegli holdingu Zvon Ena, na skupščini zaradi te omejitve ne moreta sprejeti niti odločitve o delitvi bilančnega dobička. Prav tako ne moreta dobiti niti enega predstavnika v upravnem odboru, ki ga še vedno vodi Ljubo Peče, nekdanji predsednik uprave propadlega cerkvenega holdinga Zvon Dva.

Vsi vzvodi odločanja so namreč v rokah družbe Klicni Center, ki ima v lasti odločujoč delež ZVD in ki jo prek družbe MSIN Razvoj po novem obvladujeta Mohar in Satler. Kot smo razkrili v Dnevniku, je MSIN junija za vsega 10.000 evrov kupil večinski delež Klicnega Centra, na katerega sta Kalčič in Peče že pred dvema letoma prenesla 11 odstotkov ZVD, v naslednji fazi pa 51-odstotni delež te družbe prodala odvetniku Dušanu Selakoviču. Čeprav je imel ZVD predkupno pravico za Selakovičev delež v Klicnem Centru, se je tej odpovedal in tako Moharju in Satierju tiakoval pot v ZVD. Hkrati je ZVD celo finančno podprla Moharja in Satierja. Sočasno, kot je MSIN Razvoj kupil Klicni Center, je namreč ZVD od Skupine MSIN za okoli 700.000 evrov kupil 9,3-odstotni delež družbe EGP. Celotno kupnino je Skupina MSIN nato posodila naprej Klicnemu Centru, ta pa je s prejetim denarjem po dveh letih ZVD naposled plačal kupnino za delnice ZVD.

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 12. 08. 2013 Stran: 21

V petek, 23. avgusta, na god Filipa Benizija, servita katoliškega reda, ki je svoje premoženje razdelil med reveže in živel v molitvi, bo na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča sedel nekdanji ekonom Nadškofije Maribor in »spiritus agens« cerkvene gospodarske polomije Mirko Krašovec, ki ga tožilstvo v zadevi Betnava obtožuje napeljevanja h goljufiji na škodo Evropske unije. Medtem ko so štirje soobtoženi priznali krivdo, jo vztrajno zavrača Krašovec, član vplivne katoliške družine. Njemu in nekaterim njegovim bratom že pravijo »cerkveni bratje Dalton«.

Oče bankrota mariborskega nadškofijskega ekonomskega imperija, ki je še pred leti veljal za finančnega guruja, ki je s spretnimi potezami in transakcijami omogočal stabilno financiranje nadškofije, je odstopil že konec leta 2010. Sedaj Mirko Krašovec po nalogu rimske kongregacije za duhovnike v avstrijskem benediktinskem samostanu v Šentpavlu preživlja tako imenovano sobotno leto, kar jezi nekatere duhovnike. Med njimi urednika Ognjišča Boža Rustja, ki je nedavno dejal, da gospod, ki »leto sproščeno preživlja v Avstriji«, »lepo sestavlja dolga pisma in jih pošilja novinarjem«, da bi se opral krivde. Posledica finančnega zloma pa sta tudi julijska odstopa Antona Stresa in Marjana Turnška s položaja ljubljanskega oziroma mariborskega nadškofa.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 06. 08. 2013 Stran: 3

Pravosodje / Tožilstvo

Tri dni po razkritju preprodaj delnic, ki so Nadškofiji Maribor v enem dnevu prinesle milijonsko finančno korist, je generalni državni tožilec Zvonko Fišer očitno podvomil o razlogih za zavrže nje ovadbe proti nekdanjima nadškofoma Antonu Stresu in Francu Krambergerju.

Po treh letih bi se lahko znova odprl primer vprašljive preprodaje delnic Mladinske knjige (MK) Založbe, s katero sta danes že upokojena nadškofa Anton Stres in Franc Kramberger Nadškofiji Maribor v enem dnevu brez vloženega evra zagotovila milijonsko finančno korist na škodo drugih družb. Nad okrožnim državnim tožilcem, ki je leta 2010 zavrgel kazensko ovadbo proti vpletenim v posle, bi bil lahko namreč v kratkem odrejen strokovni nadzor.

Na tožilstvu skopi s pojasnili

»Trenutno še potekajo postopki zbiranja podatkov, potrebnih za odločitev o morebitnih ukrepih za zagotavljanje in nadzor nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo dela državnega tožilca, ki je zadevo obravnaval,« so nam včeraj, tri dni po razkritju poslov v Dnevniku, povedali na vrhovnem državnem tožilstvu pod vodstvom Zvonka Fišerja. Kateri tožilec je obravnaval primer in zakaj ga je zavrgel, ostaja neznanka, saj na ljubljanskem okrožnem tožilstvu na naša konkretna vprašanja niso želeli odgovoriti. Povedali so le, da je bila kazenska ovadba, ki so jo podali mali delničarji MK Založbe, zavržena. Na čelu tega tožilstva je sicer že od septembra 2008 Tamara Gregorčič, kamor jo je imenovala Fišerjeva predhodnica Barbara Brezigar.

Policija: Posameznih primerov ni mogoče pavšalno enačiti

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 08. 2013 Stran: 3

Gospodarstvo / Cerkev

Na posle, ki smo jih razkrili v Dnevniku, naj bi bili na ATVP, ki jo je v tistem času vodil Neven Borak, obveščeni že pred najmanj sedmimi leti.

»Agencija je vodila nadzor v zvezi z nakupom in prodajo delnic MK Založbe, v katerem pa ni ugotovila nobenih nepravilnosti,« so nam povedali na ATVP. Dodali so sicer, da je v tistem času veljal še stari zakon o prevzemih, pri katerem je bilo dokazovanje usklajenega delovanja vezano samo na glasovanje na skupščini. Sodeč po njihovih pojasnilih so torej preverjali predvsem sum, ali so mariborska škofija, Krekova družba, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding in skupina NFD delovali usklajeno pri kasnejšem prevzemu MK Založbe. Ne pa tudi očitkov, da je mariborska škofija pri poslih neupravičeno prišla do visokega dobička.

Policisti preiskovali, a niso našli dovolj dokazov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 08. 2013 Stran: 1

Gospodarstvo / Mariborska nadškofija

Medtem ko za zapahi sedita Bine Kordez in Hilda Tovsak, na zatožni klopi pa obsodilne sodbe dobivajo Boško Šrot, Igor Bavčar in drugi padli heroji tranzicije, se večina ne zaveda, daje bila pionirka na področju izčrpavanja družb in nabiranja sredstev za legalizacijo prevzema - Cerkev

Razkrivamo dokumente, ki dokazujejo, da sta imela danes že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger pomembno vlogo pri izčrpavanju družb pod okriljem propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter da Nadškofija Maribor še zdaleč ni bila le nedolžna opazovalka dogajanja v cerkveni finančni piramidi. Čeprav poskuša slovenska Cerkev odgovornost za enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Rimskokatoliške cerkve prevaliti na uprave družb in laične finančne strokovnjake, so tudi njeni zdaj že nekdanji vodilni kadri aktivno sodelovali pri poslih.

Tako je takrat še Rimskokatoliška škofija Maribor (sedaj Nadškofija Maribor) sodelovala pri preprodaji delnic Mladinske knjige (MK) Založbe in z le dvema posloma v enem dnevu zaslužila skoraj 1,3 milijona evrov. Pri tem ni tvegala niti evra, do vprašljivih poslov pa je prišlo tik pred začetkom uradnega prevzema finančnega holdinga Zvon Ena. Ta je s poceni bančnimi posojili in ob pomoči tako leve kot desne politike postal lastnik pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Ob bankrotu nadškofijskih podjetij leta 2011 so banke v njih nasedle z več kot pol milijarde evrov posojil, več deset tisoč malih delničarjev pa je izgubilo vse premoženje.

Alkimija izpod škofovskih peres

Medij: Večer Avtorji: Esih Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 08. 2013 Stran: 1

Potem ko seje vrh RKC moralno pokesal zaradi finančnega poloma mariborske nadškofije, se odpira vprašanje, kakšne bodo finančne posledice za davkoplačevalce in upnike

Cerkev, poplačaj dolgove, je bila včeraj edina teza, ki so jo na vrata ljubljanske stolnice nabili predstavniki Solidarnosti, stranke v nastajanju, in Odbora za pravično in solidarno družbo. Katoliško cerkev so pozvali, da v duhu pravičnosti izplača upnike, državne banke in 65 tisoč malih vlagateljev. Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN, je obseg finančne luknje, ki je zazevala po finančnem polomu mariborske nadškofije, ocenil na 1,8 milijarde evrov. Za primerjavo, to je več kot vse izgube državnih bank, SCTja, Primorja in Vegrada skupaj. Pri bankah v državni lasti so si družbe, podrejene mariborski nadškofiji, izposodile 557 milijonov evrov.

Prodaja finančnih naložb teh podjetij bi lahko navrgla okoli 200 milijonov evrov, ocenjujejo poznavalci. Nepremičnine mariborske nadškofije, ki kot taka ne more v stečaj, so ocenjene na približno 26 milijonov evrov. Nadškofija je pri bankah zastavila več nepremičnin, ki so se ali se še bodo znašle na trgu za prodajo. Na spisku so dvorec Betnava, samostan Studenice, župnišče v Črnečah, Slomškova knjigarna, misijonarska pisarna, del Andreanuma, Kolpingov dom in še nekatere druge nepremičnine. Drugih finančnih sredstev, iz katerih bi se lahko poplačali upniki, mariborska nadškofija naj ne bi imela.

Medij: Dnevnik Avtorji: Škerl Kramberger Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 02. 08. 2013 Stran: 1

Dan po odstopu nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška je slovenska Cerkev z nekaj izjavami pokazala, daje papežev nauk vendarle slabo razumela. Papež je cerkvene voditelje po vsem svetu pozval k izkazovanju skromnosti, slovensko cerkveno vodstvo pa ni pripravljeno priznati, da je letelo previsoko.

Slovenska škofovska konferenca (SŠK), ki je včeraj predstavila svojega novega predsednika Andreja Glavana, se je na tiskovni konferenci ponovno izkazala za zagonetno institucijo. Njena člana Anton Stres in Marjan Turnšek sta odstopila zaradi vpletenosti v mariborske finančne malverzacije, vendar SŠK o celotnem obsegu finančne škode (domnevno) ne ve ničesar. Ta naj bi bila znana zgolj vpletenim in Vatikanu.

Kdo bo pokril luknjo?

Eno od vprašanj, ki visijo v zraku že daljši čas, je med drugim, zakaj se izgube cerkvenih podjetij Zvon Ena in Dva pri malih delničarjih pretvarjajo v eksistencialno stisko, rubeže in deložacije, medtem ko bo stomilijonske izgube, ki zdaj seveda bremenijo posojilodajalske banke, pokrivala vsa država. Glavan je pri tem zatrjeval, da »slovenska Cerkev ni bogata«, kot velja v javnosti, tajnik konference Tadej Strehovec pa, da je razdeljena na več kot osemsto pravnih oseb, ki druga za drugo ne morejo odgovarjati in ne »pokrivati« dolgov. Poleg tega, je pojasnjeval, »mariborska nadškofija za poslovanje Zvona Ena in Zvona Dva ni nikoli jamčila z vsem svojim premoženjem«. Posebna okoliščina pri tem je, da mariborska nadškofija v (kasneje propadli) finančni imperij ni vlagala denarja, z izjemo nekaj milijonov posojil in poroštev, temveč se je na podlagi lastništva predvsem zadolževala za druge, prav tako nasedle projekte.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 02. 08. 2013 Stran: 2

Vatikanu niso tuji finančni škandali, vendar je videti, daje bankrot Nadškofije Maribor na samem vrhu. Čeprav so ga spremljale le »slabe poslovne odločitve« in ne pranje denarja prek off-shore podjetij in mafije.

Vse kaže, da bi bil lahko bankrot Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb sploh največji finančni škandal v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Vendarle pri njem (po dostopnih podatkih) ni šlo za pranje več deset milijonov evrov skozi »hišne« banke v Vatikanu in off-shore podjetja, sodelovanje z mafijo ali plasiranje fašističnih milijonov v dragocene nepremičnine v Londonu, temveč za pohlepno vlaganje tujega denarja v tvegane projekte.

Samo pri domačih bankah so si družbe, nekoč podrejene mariborski nadškofiji, sposodile 557 milijonov evrov. Od tega največ, četrt milijarde evrov, odpade na NLB, 84 milijonov evrov na Abanko Vipo, okoli 73 milijonov evrov pa na NKBM. Izkupiček od prodaje finančnih naložb bi medtem lahko znašal kvečjemu 200 milijonov evrov. Pri tem ne gre pozabiti več deset tisoč malih delničarjev, tudi tistih, ki so Cerkvi zaupali v upravljanje certifikate, in številnih velikih družb, ki so jim morale posojati milijonska sredstva in so (oziroma bodo) končale v tujih rokah. Organi pregona so se pri tem osredotočili le na manjše kriminalne zgodbe, slaba bančna posojila pa za zdaj ostajajo slaba poslovna odločitev.

Skrivnostna smrt »božjega bankirja«