V Mariboru "obubožani", v Ljubljani brez kompasa

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik Avtorji: Škerl Kramberger Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 02. 08. 2013 Stran: 1

Dan po odstopu nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška je slovenska Cerkev z nekaj izjavami pokazala, daje papežev nauk vendarle slabo razumela. Papež je cerkvene voditelje po vsem svetu pozval k izkazovanju skromnosti, slovensko cerkveno vodstvo pa ni pripravljeno priznati, da je letelo previsoko.

Slovenska škofovska konferenca (SŠK), ki je včeraj predstavila svojega novega predsednika Andreja Glavana, se je na tiskovni konferenci ponovno izkazala za zagonetno institucijo. Njena člana Anton Stres in Marjan Turnšek sta odstopila zaradi vpletenosti v mariborske finančne malverzacije, vendar SŠK o celotnem obsegu finančne škode (domnevno) ne ve ničesar. Ta naj bi bila znana zgolj vpletenim in Vatikanu.

Kdo bo pokril luknjo?

Eno od vprašanj, ki visijo v zraku že daljši čas, je med drugim, zakaj se izgube cerkvenih podjetij Zvon Ena in Dva pri malih delničarjih pretvarjajo v eksistencialno stisko, rubeže in deložacije, medtem ko bo stomilijonske izgube, ki zdaj seveda bremenijo posojilodajalske banke, pokrivala vsa država. Glavan je pri tem zatrjeval, da »slovenska Cerkev ni bogata«, kot velja v javnosti, tajnik konference Tadej Strehovec pa, da je razdeljena na več kot osemsto pravnih oseb, ki druga za drugo ne morejo odgovarjati in ne »pokrivati« dolgov. Poleg tega, je pojasnjeval, »mariborska nadškofija za poslovanje Zvona Ena in Zvona Dva ni nikoli jamčila z vsem svojim premoženjem«. Posebna okoliščina pri tem je, da mariborska nadškofija v (kasneje propadli) finančni imperij ni vlagala denarja, z izjemo nekaj milijonov posojil in poroštev, temveč se je na podlagi lastništva predvsem zadolževala za druge, prav tako nasedle projekte.

 

V Slovenski škofovski konferenci zdaj zatrjujejo, daje mariborska nadškofija »popolnoma obubožana«, zato ni mogoče pričakovati, da bi prevzela odgovornost za vračanje dolgov. Strehovec ie deial, da ie mariborska nadškofija celo največja žrtev potopa podjetij Zvon Ena ter Zvon Dva, saj je bila v njih največji investitor. Takšen je bil njegov včerajšnji odziv na vprašanje, ali bo mariborska nadškofija tisočim malih delničarjev, ki so v Zvonovih izgubili premoženje, pomagala.

Na Dnevnikovo vprašanje, ali bo pod novim vodstvom upravljanje ljubljanske nadškofije (verjetno pa tudi SŠK) poslej drugačno, je škof Glavan odgovoril, da »bistvenih razlik ne bo«. Zakaj je Stres potemtakem sploh odstopil, ostaja nejasno, morda pa je odgovor na to vprašanje treba iskati v pismu kardinala Franceta Rodeta, ki so ga včeraj prebrali novinarjem. »Odhod dveh zglednih pastirjev ne bi smel načeti zaupanja slovenskih vernikov v Cerkev,« je zapisal Rode. Ta izjava se ujema s prostodušnim, po intonaciji neprizadetim izrekanjem opravičila Antona Stresa v intervjuju za Radio Ognjišče. »Občudujem oba nadškofa, da sta pokazala velik in pravi čut do Cerkve in ponižno sprejela sklep iz Rima, čeprav ga težko razumemo,« je dejal tudi Andrej Glavan. V posvetnem jeziku bi se reklo, da slovenski cerkveni veljaki papeževega sporočila sploh niso razumeli.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.