Probanka

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja:Gospodarstvo Datum: 05. 12. 2014 Stran: 7

Uvod v razlastitev imetnikov obveznic Banke Celje: Banka Slovenije ji je prepovedala izplačilo obresti za podrejene obveznice, čeprav banka še ni dobila državne pomoči

Banka Slovenije (BS) je Banki Celje nedavno izdala odredbo o posebnih ukrepih nadzora, s katero ji je prepovedala nadaljnje zmanjševanje kapitala, kar pomeni, da Banka Celje ne sme izplačati obresti ob zapadlosti kuponov podrejenih obveznic. Prepoved velja do odločitve Evropske komisije o državni pomoči. "Odredba pomeni uvod v razlastitev imetnikov podrejenih obveznic Banke Celje, ki doslej še niso bili razlaščeni. Začela se je z neizplačilom obresti za obveznico BCE16 (drugi kupon za izplačilo obresti je zapadel 26. novembra), še preden je bila banka dokapitalizirana z državno pomočjo. Zato je tudi ob upoštevanju trenutno veljavne zakonodaje, ki je v postopku presoje pred ustavnim sodiščem, po mojem prepričanju nezakonita," trdi Andrej Pipuš, odvetnik iz Maribora. Odredba se nanaša na pet vrst podrejenih obveznosti Banke Celje: na štiri podrejene obveznice z zapadlostjo glavnice v letih od 2016 do 2019 in podrejena potrdila o vlogi z zapadlostjo glavnice 29. novembra 2014 ter leta 2019. Centralna banka je v odredbi ukrep utemeljila s tem, da dokapitalizacija Banke Celje v več poskusih letos ni uspela, ker pa je v fazi pridobivanja dovoljenja Evropske komisije za državno pomoč, bi lahko bilo izplačilo podrejenih obveznosti razlog za zavrnitev prošnje za državno pomoč.

"Odredba je nezakonita"

Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.

Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.

Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.

Ljubljana, 03. december 2014

Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR

Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.  

Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?

V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 11. 2014 Stran: 8

PODJETJA

Kapitalska družba, Probanka in društvo malih delničarjev MDS očitno izgubljajo boj z upravo Perutnine Ptuj. Kljub skupščinskemu sklepu predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser v družbo ne želi spustiti odvetnikov, ki bi morali preučiti možnosti za vložitev tožb zoper upravo.

Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja kljub jasnemu skupščinskemu sklepu v ptujsko prehrambno skupino še vedno ne želi spustiti odvetniške družbe Šelih & partnerji, ki bi morala preučiti možnosti za vložitev odškodninskih tožb zoper upravo.

Spomnimo, da so delničarji Perutnine Ptuj na zahtevo Kapitalske družbe in malih delničarjev že na avgustovski skupščini upravi naložili, naj v dveh delovnih dneh sklene pogodbo z izbranim posebnim zastopnikom. A čeprav bi morali v Perutnini Ptuj odvetnikom že omogočiti dostop do dokumentov, so vrata ptujske skupine za odvetniško družbo Šelih & partnerji še vedno zaprta. Glaser z njimi namreč kljub skupščinskemu sklepu ne želi podpisati pogodbe in jim dostaviti dokumentov, ki jih potrebujejo za pripravo poročila o smiselnosti vložitve odškodninskih tožb zoper upravo in nadzorni svet Perutnine Ptuj.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo - finance Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2

Banke Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih kreditih

Ljubljana - Novi Ljubljanski banki in Novi KBM 19. oktobra na spletu še ne bo treba objaviti podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v njihovem portfe-Iju. Ustavno sodišče je namreč soglasno zadržalo izvajanje zakona, ki podržavljenim bankam nalaga ta razkritja.

Zadržanje spornih določil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so v okviru pobude za ustavno presojo zahtevale Banka Slovenije (BS), NLB, NKBM, Ocean Orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik. Menijo, da bi z objavo podatkov o slabih kreditih, ki so na dan prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostali v bankah, bankam in kreditojemalcem nastala nepopravljiva škoda. Objava podatkov je namreč dokončna in naknadno ugotovljena morebitna neustavnost določil ne bi več mogla popraviti škode.

Da bi bile posledice javne objave podatkov o slabih posojilih hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvrševanja zakona, so menili tudi ustavni sodniki in izvajanje zakona zadržali. O ustavnosti zakona pa naj bi presojali prednostno.

Poseg v zaupnost

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.

Ljubljana, 03. oktober 2014

Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev

Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.

Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L

Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 09. 2014 Stran: 8

Podjetja

Delničarji Holdinga PMP, ki ga obvladujejo menedžerji Perutnine Ptuj, so pred dnevi pristali na vpis zastavnih pravic bank na desetih odstotkih delnic Perutnine. Krogu Romana Glaserja se pred novimi pogovori z bankami tako oži manevrski prostor.

Banke upnice Perutnine Ptuj so konec prejšnjega še zožile obroč okoli njenega prvega moža Romana Glaserja.

Zavarovanja za skoraj 82 milijonov evrov posojil do Perutnine jim je namreč zdaj uspelo vpisati tudi na desetodstotnem paketu delnic družbe, ki je v lasti Holdinga PMP. Tega lastniško obvladujejo menedžerji Perutnine na čelu z Glaserjem, ki ima v njem skoraj 17- odstotni delež. Vpis zavarovanj na delnicah Perutnine v lasti Holdinga PMP so banke zahtevale že v sporazumu o reprogramu posojil, ki so ga s Perutnino podpisale sredi aprila, a mu je na junijski skupščini nasprotovala večina delničarjev Holdinga PMP. Skoraj tri mesece je bilo drugače. Jeziček na tehtnici je na stran bank nagnilo podjetje Univit v stečaju, ki mu je Perutnina pred leti odobrila zdaj sporna poroštva.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 08. 2014 Stran: 7

Uprava Perutnine mora že jutri skleniti pogodbo z odvetniško družbo, ki bo preverjala njeno delo, poročilo pa mora biti čez tri mesece na izredni skupščini

Na včerajšnji skupščini Perutnine Ptuj, kije bila popoldne na sedežu družbe, sta bili najbolj zanimivi zadnji dve točki dnevnega reda, ki sta bili izglasovani z nasprotnimi predlogi delničarjev. Najprej je predstavnik Društva MDS Gregor Tekavec umaknil prvotni nasprotni predlog in podal novega, v katerem je tako kot Kapitalska družba predlagal, da naj uprava Perutnine v dveh dneh po skupščini sklene pogodbo z odvetniško družbo Šelih in partnerji, ki naj v treh mesecih pripravi poročilo o morebitnih kršitvah dolžnosti skrbnega gospodarjenja uprave. Uprava pa naj v treh mesecih skliče izredno skupščino delničarjev Perutnine in delničarjem predstavi izsledke poročila. "Če bo odvetniška družba nedvoumno ugotovila oškodovanje družbe oziroma ali obstaja možnost odškodninskih zahtevkov zoper upravo, predlagamo v drugi fazi tega postopka vlaganje odškodninskih zahtevkov," je še utemeljil Tekavec.

Padel tudi predlog uprave za revizorja

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 08. 2014 Stran: 8

Podjetja

Po napovedih Kadu na današnji skupščini Perutnine Ptuj ne bo uspelo s predlogom za imenovanje zastopnika, ki bi vložil tožbe proti upravi Romana Glaserja in nadzornemu svetu. Zanj naj namreč ne bi dobil podpore zadružnikov.

Vse kaže, da se bo po željah predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja razpletla tudi druga zaporedna skupščina družbe v tem letu. Po nekaterih napovedih namreč Kadu na današnji skupščini ne bo uspelo zbrati dovolj glasov podpore za imenovanje posebnega zastopnika, ki bi proti upravi in nadzornemu svetu Perutnine Ptuj vložil tožbe zaradi ugotovitev zdaj že skoraj dve leti stare revizije BDO. Medtem se nadaljuje iskanje strateškega partnerja za družbo. Načrte enega od njih naj bi nekaterim bankam upnicam že predstavila francoska investicijska banka BNP Paribas.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2014 Stran: 7

Društvo MDS pred današnjo skupščino Perutnine Ptuj pisalo Romanu Glaserju, ki MDS in Kapitalski družbi očita "tradicionalno predskupščinsko destruktivnost"

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) se je včeraj odzvalo, kot je zapisalo, na "že ustaljeno prakso Perutnine Ptuj (PP), ki pod vodstvom predsednika uprave dr. Romana Glaserja nekaj dni pred skupščino z izjavami za javnost, ki so namenjene odvračanju pozornosti od dejanj uprave PP in od dejstev posebne revizije ter revizorjevega mnenja v letnem poročilu, napada Društvo MDS".

V pismu, ki ga je podpisal predsednik Društva MDS Rajko Stankovič in ga naslovil tudi na predsednika nadzornega sveta PP dr. Boruta Bratino, se v MDS odzivajo na Glaserjeve navedbe, da sta predlagatelja dodatne točke dnevnega reda skupščine PP prejudicirala, kaj bo pisalo v revizijskem poročilu BDO Revizije, ki ni ugotovila škodnih primerov. "Društvo MDS pa je svoje tendence nadgradilo do te mere, da je eno izmed dodatno predlaganih točk utemeljilo izključno z vsebino časopisnega članka. S takšnim ravnanjem ne le da Kapitalska družba (Kad) in Društvo MDS dokazujeta usklajenost uničevalnega prizadevanja z identičnima zahtevkoma, ki pomenita pravni in korporativni presedan, ampak tudi eksplicitno prejudicirata odločitev skupščine in zlorabljata pravice manjšinskih delničarjev," v pismu delničarjem meni Glaser. Društvo MDS namreč predlaga Odvetniško pisarno Klešnik & Logar za pravno oceno utemeljenosti vložitve tožb in za pripravo ter vložitev tožb za odškodninsko odgovornost uprave Perutnine Ptuj in nekdanjega nadzornega sveta, ki ga je vodil Radovan Stanič. MDS v nasprotnem predlogu želi tudi, da namesto dosedanjega revizorja KPMG letošnje posle revidira Constantia plus. Kad pa predlaga odvetniško družbo Odvetniki Šelih & partnerji za vložitev tožb na podlagi poročila BDO Revizija.

Zadolžitev za 26 milijonov

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 06. 2014 Stran: 6

Jose Manuel Barroso ni odgovoril na pismo VZMD o razlastitvi delničarjev slovenskih bank. Dr. Peter Glavič: Pričakujemo, da bo ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančništvu

Predsednik državnega zbora Janko Veber se je Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD) prijazno zahvalil za gradivo o ugotovitvah strokovnih sodelavcev združenja glede razlastitve več kot 100.000 delničarjev slovenskih bank in ga poslal pristojnim službam parlamenta. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso ni storil niti tega. "Po treh mesecih, odkar smo nanj naslovili pismo, nismo dobili nikakršnega odgovora. Prav tako ne od večine naših poslancev v evropskem parlamentu. Samo dva sta odgovorila, da sta naše gradivo prejela, da bi kdo sprožil to razpravo v parlamentu, pa nam ni znano," je povedal dr. Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM in dodal, da je zato tudi sam postal evroskeptik.

Razlastili so četrtino prebivalstva