Petrol

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012

Od danes bo v bazi AJPES brezplačno dostopna večina lanskih bilanc, poslovnih izidov in letnih poročil; svetujemo, katerim postavkam namenite svojo pozornost.

Če se večina podjetnikov brez večjih težav prebije skozi izkaz poslovnega izida, pa se je vsaj v prejšnjih letih malokdo ustavil pri bilanci stanja. Toda ta nam pogosto veliko več pove o finančni stabilnosti podjetja. Svetujemo, kako je treba »brati« bilanco stanja.

Vnaprej opozarjamo, da naše razlage niso formalno strokovne, ampak so posplošene, da bi bile razumljive vsem bralcem. Pod drobnogled smo vzeli bilanco stanja iz letnega poročila skupine Helios , največjega slovenskega proizvajalca premazov , ki je v ponedeljek objavil letno poročilo.

Bilanca stanja sta dva ločena popisa. Prvi je popoln popis premoženja, s katerim podjetje oziroma skupina razpolaga. Seznam premoženja obsega vse od stolov in miz v pisarnah do delovnih strojev, stavb in patentnih pravic.

Drugi seznam je popis virov premoženja, ki nam pove, kako je podjetje to premoženje dobilo. Na tem seznamu so vplačila lastnikov in minuli nerazdeljeni ustvarjeni dobički družbe, ki skupaj sestavljajo lastniški kapital. Preostali del bilance virov premoženja so najeta posojila in poslovne obveznosti družbe. Skupni vrednosti na obeh seznamih morata biti enaki.
Poglejmo, kje se skriva največ nevarnosti, ko pregledujemo »zdravje« podjetja.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012 Stran: 11

Vlada bo v četrtek obravnavala in predvidoma potrdila predlog sprememb zakona o prevzemih. Predlagan je dvig prevzemnega praga s 25 na 33 odstotkov »z namenom pozitivnega vpliva na oživitev kapitalskega trga«.

Slovenija imaz zdaj veljavnim zakonom ob Madžarski najnižji prevzemni prag med članicami EU; večina ima mejo določeno pri 30 odstotkih. Dvig praga je konec marca predlagala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), predlog pa je vladi formalno vložilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. »Obveznost podati prevzemno ponudbo že pri 25 odstotkih ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv vsaj na določene poslovne odločitve (to je na tiste, ki zahtevajo statutarno večino, kije navadno določena na 75 odstotkih), ne morejo doseči takšnega cilja brez prevzemne ponudbe, ki pa se mora nanašati na vse delnice,« opozarjajo v ATVP. Takšen ukrep bi skupaj z drugimi (postopen umik države iz družb brez strateškega pomena, zbiranje kapitala prek javnih ponudb vrednostnih papirjev in uvrstitev teh na organizirani trg) po mnenju ATVP domačim in tujim vlagateljem poslal »močan pozitiven signal«.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 04. 2012 Stran: 15

V Ljubljani je bilo s Krko včeraj za milijon evrov poslov, v Varšavi z njo niso trgovali

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vzela glasovalne pravice državnim lastnikom novomeške Krke. Gre za serijo postopkov odvzema glasovalnih pravic v družbah, ki ga je »zakuhal« broker Luke Koper.

Spomnimo, Luka Koper oziroma upravljavec njenih sredstev je kot portfeljsko naložbo kupil več delnic slovenskih podjetij, s tem pa je kršil zakon o prevzemih. Ta povezanim lastnikom (državi) prepoveduje dokupovanje delnic.

Lastnikov Žugljeva palica ne skrbi preveč

Tokrat je ATVP glasovalne pravice v Krki prepovedal uresničevati Sodu, Kadu, Luki Koper, Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in KBM Fineku. Lastnikov, ki imajo okoli 27 odstotkov Krke, po naših informacijah Žugljeva odločba ne skrbi preveč. Oziroma kot pravi Tomaž Kuntarič s Soda (ta ima skoraj 15 odstotkov Krke): »Uporabili bomo ustreznapravna sredstva, torej bomo vložili tožbo na vrhovno sodišče, poleg tega pa je v pripravi sprememba zakonodaje.«

Na spremembo prevzemne zakonodaje računajo tudi v Luki Koper, kjer z Žugljevo odločbo uradno še niso seznanjeni. Nova prevzemna zakonodaja naj bi zvišala prevzemni prag.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 04. 2012 Stran: 10

Nadzorni svet Petrola Lahko bi se zgodilo, da bi namesto nadomestnega člana NS zamenjali vse nadzornike

Ljubljana - Nadzorniki Petrola so včeraj predlagali kandidata za novega člana, ki bo v NS nadomestil predsednika uprave Mercatorja Žigo Debe-Ijaka. Po dosegljivih informacijah so izbirali med direktorjem I m pakte Žigom Vrhovcem in Andrejo Kert, ki vodi nadzorni svet SID Banke.

Ljubljanski Petrol, ki ga vodi Tomaž Berločnik, je v začetku marca objavil vabilo k vložitvi kandidature za nadomestnega člana NS te družbe. Prispele kandidature je presojala stalna komisija NS za kadrovska vprašanja in včeraj svoj predlog tudi posredovala nadzornikom.

Po dosegljivih informacijah sta v ožji izbor kadrovske komisije prišla dva kandidata; prvi je direktor Impakte Žiga Vrhovec, ki ga je nadzorni svet že leta 2009 povabil k oddaji prijave za položaj predsednika uprave Petrola. Druga kandidatka pa je nekdanja vodja direktorata za premoženje na finančnem ministrstvu Andreja Kert, ki vodi nadzorni svet SID banke. Predsednik NS Petrola Tomaž Kuntarič kandidatur včeraj ni želel komentirati, delničarji pa opozarjajo, da bodo končno besedo o novem nadzorniku (nadzornikih) imeli delničarji Petrola na majski skupščini.

Medij: Družina Avtorji: Štefanič Bogomir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 11. 03. 2012 Stran: 3

Ali bi smel zaradi mariborske cerkveno-poslovne zgodbe izgubiti vero vero v Jezusa in v njegovo Cerkev?

Bilo je tik pred 1. januarjem 2007, ko je Slovenija prevzela evro. V pogovoru s Francetom Arharjem, »očetom« poslavljajočega se slovenskega tolarja, smo se dotaknili različnih vidikov tega monetarnega preskoka in slednjič pristali pri poslovni etiki - tudi cerkveni. Takratne bančnikove besede je bilo mogoče razumeti kot jasno opozorilo, da se v Cerkvi dogajajo stvari, ki se ne bodo dobro končale (vprašljive in ne dovolj pregledne investicije, pri katerih ni jasna finančna konstrukcija in še kaj drugega). Pa si je pri tem priklical v spomin drobno anekdoto: neki jezuitski pater mu je nekoč pojasnil, kako v Cerkvi razumejo denar: da je to hudičev gnoj na božji njivi. »Včasih se zdi, da je pri kom /v Cerkvi/ prvo pomembnejše kot drugo,« je zgodbo komentiral dr. Arhar.

Ali je tega »gnoja« zdaj dokončno zmanjkalo, se je verjetno marsikdo vprašal ob novici, da je okrožno sodišče v Mariboru ob koncu februarja sprožilo začetek stečajnega postopka za največji steber mariborskega cerkveno-gospodarskega projekta, za finančni holding Zvon ena, ki ima (ali je imel) v svojem portfe-Iju večje ali manjše deleže takih gospodarskih biserov, kot so domžalski Helios, razvpiti telekomunikaciji T-2 (ki se ta čas očitno postavlja na noge, a že v drugi lasti), Steklarna Rogaška, celjska Cinkarna, Abanka, Hoteli Bernardin, Petrol, Nova ljubljanska banka ... Po stečajih holdinga Zvon dva in Gospodarstva Rast, preko katerega so bile škofije mariborske metropolije vpete v velike finančno-investicijske posle, je tako pogorišče popolno, »kolateralna« gmotna škoda, ki jo bo utrpela kakšna cerkvena pravna oseba, pa še ne scela izmerjena.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.