Zahvaljujoč dividendam delničarji Mercatorja, Krke in Cinkarne še najbolje prebrodili krizo
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012
Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.
Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.
Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.
Slabše le v Atenah
Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.
V zadnjih mesecih je sicer opaziti, da se je prodajni pritisk na Ljubljanski borzi nekoliko omilil, na prodajni strani pa so se znižale tudi ponujene količine delnic, kar se vse bolj odraža na nizki likvidnosti. V celotnem lanskem letu je bilo tako na Ljubljanski borzi sklenjenih za vsega 470 milijonov evrov poslov, kar je najmanj po letu 1998. Trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj je povprečen dnevni promet januarja znašal vsega 1,25 milijona evrov. Razsežnost likvidnostnega krča pa je še večja, če upoštevamo, da je glavnina poslov sklenjena zgolj z delnicami Krke, Mercatorja, Petrola in Telekoma Slovenije, na katere sta lani odpadli kar dve tretjini vsega prometa. Da se umikanje investitorjev s slovenskega kapitalskega trga nadaljuje, ugotavljajo tudi v Banki Slovenije, kjer opozarjajo, da se je koeficient obračanja sredstev celotnega trga, ki meri likvidnost trga, lani znižal za tretjino, na vsega 2,4 odstotka.
Pozabljen obvezniški trg
Še bistveno slabši pa so podatki z obvezniškega trga, ki v Sloveniji nikoli ni zaživel. Čeprav državne obveznice na Ljubljanski borzi predstavljajo več kot 90 odstotkov tržne zmogljivosti obveznic, pa je bila lani kar polovica vseh borznih obvezniških poslov opravljena z obveznicami Slovenske odškodninske družbe. Tržna kapitalizacija Ljubljanske borze sicer trenutno znaša 18,1 milijarde evrov, od česar 4,3 milijarde evrov odpade na delnice podjetij, pol milijarde evrov na bančne delnice in delnice zavarovalnic, kar 13 milijard evrov pa na obveznice. Največji kupec državnih obveznic so poleg domačih bank zlasti tuji investitorji, ki so jih samo lani pokupili za 2,5 milijarde evrov, v zadnjih dveh letih pa že za 4,5 milijarde evrov. Toda pri tujih imetnikih obveznic slovenskih izdajateljev je v zadnjem obdobju opaziti, da z njimi dejansko sploh ne trgujejo na Ljubljanski borzi, temveč zgolj še med seboj na tako imenovanem neorganiziranem trgu.
Vlagatelji izgubili zaupanje
Eden izmed ključnih razlogov za katastrofalno stanje na domačem trgu kapitala je poleg splošnih neugodnih razmer v svetovnem gospodarstvu zlasti nezaupanje investitorjev. Tega so v zadnjih letih namreč še dodatno poglobili številni odpisi zgrešenih naložb, ki so številna podjetja spravili na rob preživetja, posledično pa so številne delnice na Ljubljanski borzi izgubile že praktično vso svojo vrednost.
Tako ne preseneča, da se že praktično dve leti vse večje borzne družbe soočajo z zmanjševanjem števila malih vlagateljev, holdinge, ki so bili sredi minulega desetletja eden največjih borznih akterjev, pa so zamenjale banke, ki so propadlim holdingom zaplenile številne naložbe. Na eni strani imajo tako zdaj banke preveč tveganih naložb, zavarovalnice morajo paziti na zahteve, ki jih prinaša direktiva solventnost II, pokojninskim družbam investicije v delniške naložbe preprečuje zahteva po doseganju minimalne donosnosti, vzajemni skladi se soočajo z neto odlivi, male vlagatelje pa k prodaji njihovih naložb silijo vse slabše socialne razmere.
To je na trg vneslo veliko luknjo, ki jo trenutno polnijo le nekateri tuji investitorji in pokojninski skladi. Če je delež tujih vlagateljev v tržni kapitalizaciji delnic na Ljubljanski borzi na predvečer finančne krize leta 2007 znašal le slabih šest odstotkov, se je do konca minulega leta več kot podvojil, pri čemer pa so tuji investitorji po podatkih Banke Slovenije glavnino nakupov opravili šele v zadnjih dveh letih. Lani so tuji investitorji opravili že rekordnih 49 odstotkov vseh poslov na Ljubljanski borzi, po neuradnih podatkih pa se ta trend nadaljuje tudi v letošnjem letu. Toda delniške knjige največjih borznih podjetij razkrivajo, da se za tujimi investitorji po večini skrivajo zlasti investicijski skladi, ki investirajo v obrobne trge, ter hrvaški pokojninski skladi, ki so bili v zadnjem obdobju dejavni zlasti pri nakupih Mercatorjevih delnic. Med večjimi tujimi investitorji izstopajo tudi nekatere avstrijske banke oziroma investitorji, ki se skrivajo za njihovimi fiduciarnimi računi, medtem ko so portfeljski vlagatelji v nekoliko večji meri prisotni le v lastništvu Krke, Mercatorja, Gorenja in Nove KBM.
Slovenske banke konec leta prodajale naložbe v tujini
Slovenske banke so po podatkih Banke Slovenije samo decembra lani prodale za več kot 59 milijonov evrov obveznic tujih izdajateljev, medtem ko so domače zavarovalnice in pokojninski skladi kupili za slabih deset milijonov evrov tujih obveznic. Banke so v zadnjem mesecu minulega leta prodajale zlasti državne obveznice in kupovale obveznice finančnih institucij, medtem ko so zavarovalnice in pokojninski skladi francoske obveznice zamenjevali z nemškimi. Samo decembra lani so tako slovenski rezidenti neto prodali za dobrih 90 milijonov evrov tujih obveznic in delnic, v zadnjem četrtletju minulega leta pa za kar tretjino milijarde evrov, pri čemer so s svojimi prodajami izstopale zlasti banke.
