Krka
Krka, d.d. - Kontaktni podatki
Finančni podatki o družbi |
|||
|
|
||
Družba: |
Krka |
||
Oznaka delnice: |
KRKG |
||
Borza: |
Prva kotacija Ljubljanske borze |
||
ISIN koda: |
SI0031102120 |
||
Znesek/število |
Datum |
||
Osnovni kapital družbe: |
54.732.264,71€ |
31.12.2023 |
|
Število vseh delnic: |
32.793.448 |
31.12.2023 |
|
Lastne delnice: |
1.915.966 |
31.12.2023 |
|
Število delničarjev: |
47.172 |
31.12.2023 |
|
Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
66,53€ |
31.12.2023 |
|
Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
381.939.946,00€ |
31.12.2023 |
|
Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
110,00€ |
31.12.2023 |
|
Tržna kapitalizacija |
3.607.279,00€ |
31.12.2023 |
|
Kontakt za vlagatelje: |
|
||
Telefon: |
07 331 75 91 |
||
Email: |
finance@krka.biz |
||
|
|
||
Opozorilo: |
Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo. |
Delničarjem Krke 7,50 EUR bruto dividende
V Hotelu Šport na Otočcu potekala 30. redna skupščina delničarjev Krke, d. d., Novo mesto. Skupno število na skupščini zastopanih delnic in glasovalnih pravic je bilo 17.522.278, kar predstavlja 56,93 % delnic z glasovalno pravico. Na njej so se seznanili z letnim poročilom uprave za poslovno leto 2023, revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za leto 2023 in njegovi potrditvi ter poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe za leto 2023. Delničarji so sprejeli sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2023 ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2023. Za člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so za petletno mandatno obdobje izvolili Mojco Osolnik Videmšek.
Otočec, 11. julij 2024
Delničarjem 7,50 EUR bruto dividende
Delničarji so na skupščini sprejeli sklep, da se bilančni dobiček za leto 2023 v višini 381.939.946,00 EUR uporabi za naslednje namene:
• za dividende (7,50 EUR bruto na delnico) 230.933.392,50 EUR,
• za druge rezerve iz dobička 75.503.276,75 EUR,
• za prenos v naslednje leto 75.503.276,75 EUR.
Potrjena dividenda v višini 7,50 EUR bruto na delnico je 13,6 % večja kot lani. Dividende se delničarjem začnejo izplačevati 25. 7. 2024, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 24. 7. 2024. Delničarji so potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2023 in jima podelili razrešnico.
Seznanitev s Poročilom o prejemkih
Seznanili so se s Poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta Krke, d. d., Novo mesto za leto 2023 in ga potrdili.
Mojca Videmšek Osolnik dobila nov mandat v nadzornem svetu
Za članico nadzornega sveta, predstavnico delničarjev, so za petletno mandatno obdobje, ki se začne 12. 7. 2024, izvolili Mojco Osolnik Videmšek.
Skupščina se je seznanila z predstavniki delavcev v nadzornem svetu
Seznanili so se, da je svet delavcev Krke, d. d., Novo mesto na svoji 11. seji 20. 3. 2024 za predstavnike delavcev v nadzornem svetu za petletno mandatno obdobje, ki se začne 21. 6. 2024, izvolil Tomaža Severja, Matejo Vrečer in Mari Božič.
Delničarjem Krke 6,60 EUR bruto dividende
Danes je v Hotelu Šport na Otočcu potekala 29. redna skupščina delničarjev Krke, d. d., Novo mesto.
Delničarji so se seznanili z letnim poročilom uprave za poslovno leto 2022, revizorjevim poročilom ter poročilom nadzornega sveta (NS) o rezultatih preveritve letnega poročila za leto 2022 in njegovi potrditvi, poročilom o prejemkih članov uprave in NS družbe za leto 2022, sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2022 ter podelili razrešnice upravi in NS za leto 2022. Prav tako so delničarji potrdili Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora Krke, d. d., Novo mesto. Delničarji so tudi odobrili nova višja plačila članom nadzornega sveta ter podelili pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Skupščina se je tudi seznanila z odstopom Boruta Jamnika s funkcije člana NS. Za člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so za petletno mandatno obdobje izvolili mag. Luka Cerarja
Otočec, 06.07.2023
Delničarjem dividenda v višini 6,60 EUR, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnica
Delničarji so na skupščini sprejeli sklep, da se bilančni dobiček za leto 2022 v višini 408.163.130,14 EUR uporabi za naslednje namene:
- za dividende (6,60 EUR bruto na delnico) 204.377.712,00 EUR,
- za druge rezerve iz dobička 101.892.709,07 EUR,
- za prenos v naslednje leto 101.892.709,07 EUR.
Potrjena dividenda v višini 6,60 EUR bruto na delnico je 17,2 % višja kot lani. Dividende se delničarjem začnejo izplačevati 20. 7. 2023, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. o. o., Ljubljana, na dan 19. 7. 2023.
Delničarji so potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022 in jima podelili razrešnico.
Dolenjski farmacevt ob polletju s kar tretjino višjim dobičkom
Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: mali delničarji Datum: Petek, 8 julij 2022 2022 Stran: 10
Skupščina delničarjev Prodaja v Rusiji večja kot lani, v Ukrajini upadla zgolj za odstotek
Po stresnem prvem polletju bo Krka, kot kaže, letos celo presegla zastavljene cilje. Skupina je v prvem četrtletju čisti dobiček povečala za tretjino, čeprav sta Rusija in Ukrajina med tremi najpomembnejšimi trgi farmacevta. Pravzaprav je višji čisti dobiček tudi posledica dogodkov, ki jih je sprožila vojna.
Ta je namreč zvišala cene energentov, kar pa je močno zvišalo vrednost ruskega rublja. Njegova vrednost se je ob izbruhu vojne sesedla, toda ker sankcije večinoma še ne zajemajo energentov, si je rubelj hitro opomogel in konec polletja celo dosegel najvišjo vrednost po letu 2014. Posledično je Krka velik del dobička ustvarila v finančnem delu.
V prvem polletju je čisti dobiček povečala za tretjino, na 236,2 milijona evrov. Vpliv vojne se vidi predvsem v dobičku iz poslovanja, ki je 31 odstotkov manjši kot v istem lanskem obdobju in znaša 139,2 milijona evrov. Krka upad pojasnjuje z nabavo zalog v Rusiji. Dolenjski farmacevt je v svoji ruski tovarni povečal zaloge surovin, materiala, polizdelkov in tudi izdelkov, potrebnih za daljše obdobje nemotenega poslovanja v državi, ki je gospodarsko in poslovno vse bolj izolirana. Ob rezultatih, prilagojenih za nabavo surovin, je polletni dobiček iz poslovanja osem odstotkov višji kot v istem lanskem obdobju. V Krki še pojasnjujejo, da se bo učinek zalog uravnotežil do konca leta.
Vseeno pa je poslovanje farmacevta v prvem polletju zaznamovala vrednost rublja. Krka je ustvarila 123 milijonov evrov dobička iz financiranja, od tega je 116 milijonov evrov posledica tečajnih razlik, predvsem rasti vrednosti rublja. Toda predsednik uprave Jože Colarič ob tem opozarja ne veliko izpostavljenost v rubljih, ki ima lahko v drugem polletju negativen vpliv. Se bo pa ta učinek uravnotežil v poslovnem delu, potem ko se bo zmanjšal učinek nabave dodatnih zalog. Vseeno je treba opozoriti, da je gibanje vrednosti rublja v drugi polovici leta izjemno nepredvidljivo. Konec leta bodo namreč sankcije EU razširjene tudi na nabavo nafte in naftnih izdelkov. Morebitno znižanje cen energentov bi učinek gospodarskih sankcij proti Rusiji še povečalo. Krka letos načrtuje okoli 300 milijonov evrov čistega dobička, ki bo po Colaričevi oceni tudi dosežen. Po dobrem polletju Colarič opozarja, da je za zvišanje načrtov prezgodaj, saj so razmere na ključnih trgih zelo negotove.
Prodaja brez opaznega vpliva vojne
Krka je v prvem polletju prihodke od prodaje povečala za šest odstotkov, na 853,4 milijona evrov. Najpomembnejša regija farmacevta ostaja vzhodna Evropa, ki zajema Ukrajino in Rusijo. Kljub vojni so se prihodki od prodaje na tem območju povečali za štiri odstotke, na 288 milijonov evrov. V Rusiji se je prodaja v evrih povečala za tri odstotke, v Ukrajini pa se je zmanjšala zgolj za odstotek. Colarič je na skupščini delničarjem pojasnil, da se prilagajajo dnevnim razmeram na teh dveh trgih. V zahodni Evropi se je prodaja povečala za šest odstotkov, enako v srednji Evropi, v jugovzhodni pa je v prvem polletju štiri odstotke večja kot v istem lanskem obdobju. V Sloveniji in tudi na trgih zunaj Evrope se je prodaja v prvem polletju povečala za 18 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani.
Po posameznih skupinah izdelkov je Krka v prvem polletju prodala za 709 milijonov evrov zdravil na recept, kar je tri odstotke več kot v istem lanskem obdobju. Za kar 31 odstotkov je poskočila prodaja zdravil brez recepta, ki je dosegla 78 milijonov evrov. Za pet odstotkov se je povečala prodaja veterinarskih izdelkov, dosegla je 47 milijonov evrov. Prihodki Krkinih zdravilišč so po izhodu iz epidemije letos kar 46 odstotkov višji kot v istem obdobju lani in znašajo 19 milijonov evrov.
Jamnik novi stari nadzornik
Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši
Medij: Delo Avtorji: Karel Lipnik Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9
Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši
Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.
Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.
Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.
Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.
Višja vrednotenja
Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.
Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov.
NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.
Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.
Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos
.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.
Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.
Krka rekordno v letu 2020 in tudi v 1 poletju 2021, delničarjem 5 EUR bruto dividende
Na skupščine delničarjev družbe Krka d.d. je bilo prisotno 17.035.172 delnic oz. 52 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 320.747 delnic oz. 1,9 % na skupščini prisotnega kapitala. Izglasovani so bili vsi predlagani sklepi in delničarji Krke bodo 22.07.2021 že začeli prejemati 5 EUR dividende bruto po delnici.
Novo mesto, 08.07.2021
Poslovanje Krke v letu 2020 rekordno
Krka je v letu 2020 poslovala rekordno in uspela prodati za 2,8 % več kot v preteklem letu, kljub krizi zaradi pandemije COVID 19. Skupni prihodki so znašali 1,534 milijarde EUR. EBIDTA (dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo) je tako višji za 24 % in je znašal 502,43 385,4 milijonov EUR, med tem ko je EBIT (dobiček iz poslovanja) višji za 30 % in je znašal 390,74 milijona EUR. Čisti dobiček v letu 2020 znaša 288,9 in je za 15,5 % večji od preteklega leta.
Tudi količinsko je Krka povečala proizvodnjo tablet za 7 % in v preteklem letu izdelala 16,5 milijard tablet. Krka je lani registrirala 16 novih zdravil na recept, med njimi tudi prvega v tovarni na Kitajskem. Za naložbe je Krka namenila 76,6 mio EUR.
Krka je dobrih 5,6 % prihodkov ustvarila na slovenskih tleh, med tem ko je 94,4 % bilo ustvarjenih na tujih trgih. V Vzhodni Evropi je bilo prodanih za 517,2 milijonov EUR izdelkov, kar pomeni rast za 7 %.
V Srednji Evropi je bilo prodanih za 341,5 milijonov EUR izdelkov, skupna rast v regiji znaša 1 %.
V Zahodni Evropi je rast znašala 1 %, skupno pa je Krka prodala za 341,1 milijonov EUR, od tega največ v Franciji.
Na območju Jugovzhodne Evrope je bilo prodanih za 199 milijonov EUR izdelkov, kar predstavlja 4 % rast prihodkov.
Čežmorska tržišča so ustvarila 45,7 milijonov EUR in so dosegla 6 % padec v primerjavi z letom 2020. V Sloveniji Krka dosega 5,6 % tržni delež, prodanih pa je bilo za 85,1 milijonov EUR izdelkov in storitev (zdraviliške in turistične).
Knjigovodska vrednost 5 % višja, delnica Krke samo letos pridobila že 11 % vrednosti na borzi
Knjigovodska vrednost delnice Krke je na dan 31.12.2020 znašal 53,42 EUR, borzni tečaj na dan 30.12.2020 pa je bil 94,40 EUR. Delnica je v letošnjem letu pridobila že 11 % in zaključni tečaj na ljubljanski borzi je dne 14. junija 2021 znašal 105,00 EUR za 1 delnico KRKG.
Sprejeta dividenda v višini 5,00 EUR bruto na delnico
Skupščina delničarjev Krke je izglasovala dividendo v višini 5,00 EUR na delnico kar je 15 % višje kot lani in delničarji bodo dividende dobili na svoje račune po 22. juliju 2021.
Krka ob polletju z rekordnimi rezultati
Medij: Dnevnik (posel) Avtorji: Dragana Stanković Teme: mali delničarji, Krka Datum: Petek, 08. julij 2021 Vir: TUKAJ
Čez 14 dni bo Krka svojim več kot 47.000 delničarjem izplačala dividende v višini pet evrov bruto za delnico, kar je največ doslej. Krka je sicer ob polletju kljub še vedno zaostrenim globalnim razmeram zaradi covida-19, ali pa prav zato, imela rekordne rezultate.
Na današnji skupščini so delničarji Krke potrdili predlagane sklepe uprave, med drugim višino dividende, ki letos znaša rekordnih pet evrov bruto na delnico. To je 17,6 odstotka več kot lani in jo bodo delničarjem izplačali 22. julija. Za izplačilo dividend bo tako Krka namenila skupaj 156 milijonov evrov. Skoraj 91 milijonov evrov gre za druge rezerve iz dobička, prav toliko se prenese v naslednje leto.
»Nadaljujemo politiko izplačevanja najmanj 50 odstotkov dobička in tako bo tudi v prihodnje,« je dejal predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Delničarji so med drugim podelili razrešnice upravi in nadzornikom ter sprejeli manjše, »kozmetične« spremembe statuta.
Skupina Krka, ki trenutno zaposluje več kot 11.600 ljudi, je lani ustvarila 1,53 milijarde evrov prodaje in nekaj manj kot 289 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ doslej. Po Colaričevih besedah je na lansko prodajo vplivala predvsem velika prodaja v prvem četrtletju, ki je bila specifična zaradi zelo povečanega povpraševanja po Krkinih izdelkih med prvim valom pandemije covida-19. Rekordna je bila tudi proizvodnja, proizvedli in zapakirali so 16,5 milijarde tablet. Registrirali so 16 novih zdravil na recept, tudi prvega na Kitajskem. Za naložbe so namenili 76,6 milijona evrov.
Dobiček ob polletju za desetino večji kot lani
Tokrat je Colarič delničarjem poleg lanskih predstavil tudi polletne letošnje rezultate. Krka je ob polletju v primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci povečala prodajo za odstotek in je znašala dobrih 806 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal dobrih 177 milijonov, kar je za enajst odstotkov več kot v lanskem polletju. Gre za rekordne polletne rezultate v vsej Krkini zgodovini, je poudaril Colarič.
Krkini načrti za konec leta ostajajo nespremenjeni oziroma taki, kot jih je Colarič napovedal že ob razkritju rezultatov za lansko leto. Prodaja naj bi tako dosegla 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa okoli 265 milijonov evrov. »Morda bi kdo kar podvojil rezultate iz prvega polletja. Toda zavedati se moramo, da je v svetu še vedno zapletena situacija zaradi covida-19. Glede na to, da 95 odstotkov izdelkov izvozimo, smo odvisni predvsem od razmer na zunanjih trgih. Tudi ko covida ne bo več, je vprašanje, koliko časa bo trajalo, da se bo spet vzpostavilo normalno stanje, ki pa nikoli več ne bo takšno, kot je bilo, ampak bo nekaj povsem novega, na vseh področjih,« dodaja prvi mož Krke.
Analiza: kaj je koronsko leto 2020 pomenilo za dividende slovenskih borznih družb
Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8
Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.
Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.
Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?
»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.
Je korona zarezala v dividende? Ne povsod
Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.
V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.
Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.
Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?
Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.
Posebna kategorija: banka in zavarovalnici
Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.
Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.
NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.
Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.
Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.
Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?
Krka je objavila nerevidirane izkaze poslovanja za leto 2020
Medij: SEONET Avtorji: Krka, d.d. Teme: Krka, d.d. , mali delničarji Datum: Četrtek, 18. marec 2021 Nerevidirane konsolidirane računovodske izkaze skupine Krka in nerevidirane računovodske izkaze družbe Krka za leto 2020 s pomembnejšimi pojasnili si lahko ogledate: TUKAJ
Novo mesto, 18. marec 2021
Danes je družba Krka na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila nerevidirane izkaze poslovanja skupine Krka in družbe Krka za leto 2020, ki jih je na včerajšnji seji obravnaval nadzorni svet družbe.
V skupini Krka smo ustvarili prodajo v vrednosti 1.534,9 milijona EUR, kar je 3 % več kot v letu 2019, in dosegli največjo vrednost prodaje v zgodovini podjetja. Nerevidirani čisti dobiček skupine Krka je znašal 288,9 milijona EUR in je bil glede na leto 2019 večji za 44,6 milijona EUR oziroma za 18 %, kar je prav tako največ doslej.
Poslovni rezultati preteklega leta kažejo, da smo v Krki dobro pripravljeni, da se lahko s pomočjo poslovnega modela vertikalne integracije zelo hitro prilagodimo spremenjenim in zahtevnim okoliščinam poslovanja.
Letno poročilo za 2020 bo objavljeno v četrtek, 15. aprila 2021.
Skupina Krka lani rekordno
Medij: STA (Krog) Avtorji: STA Teme: Krka Datum: Četrtek, 28. januar 2021 Vir: TUKAJ
Skupina Krka je v letu 2020 ustvarila rekordnih 1,53 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot leto prej. Čisti dobiček se je zvišal za 17 odstotkov in je po predhodnih nerevidiranih izkazih dosegel 286,6 milijona evrov. To je najvišji čisti dobiček doslej.
Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) skupine Krka, ki je za naložbe v dodatne zmogljivosti ter v razvoj in raziskave namenila skoraj 230 milijonov evrov, se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 30 odstotkov na skoraj pol milijarde evrov, EBITDA marža pa je znašala 32,5 odstotka.
Matična družba Krka je lani prihodke povečala za štiri odstotke na 1,45 milijarde evrov, za prav tako štiri odstotke se je povečal njen čisti dobiček, ki je znašal 258,4 milijona evrov.
Krko bo tudi prihodnje petletno obdobje vodil Jože Colarič. Nadzorni svet ga je namreč v sredo imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja družbe tudi za obdobje 2022-2027 in mu podelil mandat za sestavo uprave za to obdobje. Preostali člani uprave bodo imenovani na seji nadzornikov novembra letos.
"Na podlagi izkazanega zaupanja bom skupaj s sodelavci nadaljeval uresničevanje zastavljenih usmeritev družbe, ki jih bomo s prenovljeno petletno strategijo v drugi polovici leta še nadgradili. Krko bomo v novem mandatu vodili po začrtani poti mednarodno uveljavljene in inovativne generične farmacevtske družbe, ki uresničuje zastavljene finančne in trajnostne cilje v dobro vseh njenih deležnikov," je poudaril Colarič.
Colarič je danes na novinarski konferenci v Novem mestu povedal, da so rast prodaje dosegli v prodajnih regijah vzhodna Evropa, jugovzhodna Evropa, zahodna Evropa in srednja Evropa. Količinsko so prodajo izdelkov okrepili za sedem odstotkov.
Po prodaji največja regija v skupini je bila s 517,2 milijona evrov in 33,8-odstotnim deležem vzhodna Evropa. Glede na leto prej se je tamkajšnja prodaja povečala za sedem odstotkov.
V Rusiji je skupina Krka lani povečala prodajo za pet odstotkov na 326,9 milijona evrov. Rast, izražena v rubljih, je znašala 17 odstotkov. V Ukrajini je bila prodaja s 86 milijonov evrov za osem odstotkov večja kot pred letom, rast pa je skupina beležila tudi na vseh preostalih trgih v regiji razen Mongolije.
Sledila je regija srednja Evropa, ki jo sestavljajo države višegrajske skupine in pribaltske države. Prodaja v vrednosti 341,5 milijona evrov je bila za odstotek večja kot leta 2019 in je v prodaji celotne skupine imela 22,3-odstotni delež. Vodilni trg v regiji je bila Poljska, kjer je skupina lani prodala za 163 milijonov evrov izdelkov oz. dva odstotka več kot leto prej. Prodajo je okrepila tudi v Latviji in Estoniji.
Regija zahodna Evropa je bila s 341,1 milijona evrov in 22,3-odstotnim deležem tretja po velikosti prodaje. Rast prodaje je bila enoodstotna. Največ je skupina prodala v Nemčiji, sledile so skandinavske države, Francija, Španija in Italija. Največje stopnje rasti je zabeležila v državah Beneluksa, v Franciji, Avstriji, Italiji, na Portugalskem in v Nemčiji.
V regiji jugovzhodna Evropa je skupina prodala za 199,4 milijona evrov izdelkov, kar je štiri odstotke več kot predlani in predstavlja 13-odstotni delež v celotni prodaji. Vodilna trga sta bila Romunija in Hrvaška. Največjo rast prodaje je beležila na manjših regijskih trgih v Albaniji, Črni gori in na Kosovu, med večjimi trgi pa v Severni Makedoniji, Bolgariji in Srbiji.
V Sloveniji je dosegla 85,1 milijona evrov prodaje, kar je osem odstotkov manj kot leta 2019 in 5,6 odstotka prodaje celotne skupine. Glavnino predstavljajo izdelki, katerih prodaja se je povečala za pet odstotkov, medtem ko so se prihodki od zdraviliško-turističnih storitev zmanjšali za četrtino. Padec prodaje v Sloveniji je Colarič pripisal ukrepom za omejitev širjenja okužb z novim koronavirusom.
Dotaknil se je tudi razvoja in raziskav ter navedel, da so po predhodnih izračunih zanju lani namenili 151,8 milijona evrov oz. skoraj desetino prodaje. Za naložbe so lani odšteli 78 milijonov evrov, od tega 61 milijonov evrov v obvladujoči družbi. Vlagali so predvsem v razvoj, okrepitev in tehnološko posodobitev proizvodnje.
Predsednik uprave je opozoril tudi na Krkino delnico, katere vrednost je lani na Ljubljanski borzi zrasla za četrtino in je konec decembra dosegla 91,40 evra. Tržna kapitalizacija pa je znašala tri milijarde evrov.
Glede načrtov je Colarič povedal, da naj bi prodaja skupine letos znašala 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa 265 milijonov evrov. Za vlaganja, ki bodo namenjena predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, nameravajo odšteti 114 milijonov evrov.
Načrtujejo tudi povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, in sicer skupaj za dober odstotek. Vseh redno zaposlenih naj bi bilo konec leta nekaj več kot 12.000. Konec lanskega leta je imela skupina Krka nekaj manj kot 11.700 zaposlenih, od tega 46 odstotkov v tujini. Število zaposlenih so v Sloveniji lani povečali za štiri odstotke.
Sicer pa bodo poslovni rezultati odvisni tudi od širjenja okužb z novim koronavirusom in s tem povezanimi ukrepi posameznih držav ter globalnega okrevanja po koncu pandemije. "Ti dogodki in procesi so zelo nepredvidljivi in lahko na globalni ali regionalni ravni povzročijo manjšo gospodarsko rast od načrtovane, povečano brezposelnost, nadaljnjo depreciacijo nekaterih valut in manjše povpraševanje po farmacevtskih izdelkih. Seveda se lahko ti procesi obrnejo tudi v pozitivno smer," je dejal Colarič.