Krka

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik)  Avtorji: Dragana Stanković Teme: mali delničarji Datum: 
Pet, 06. jul.. 2018 Stran: 5

Na skupščini so Krkini delničarji potrdili vse predloge uprave, tudi tistega o dividendi v višini 2,90 evra bruto za delnico. 51.000 delničarjev bo dividende prejemalo od 19. julija dalje.

Po pričakovanjih je včerajšnja 24. skupščina Krke, na kateri je bilo prisotnega 55 odstotkov kapitala, potekala brez presenečenj. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico. Potrdili so vse njune predloge in zavrnili nasprotni predlog Društva Malih delničarjev Slovenije, ki je predlagalo izplačilo višje dividende.

Mali delničarji: Višje izplačilo ne bi ogrozilo poslovanja

Društvo je predlagalo, da se od bilančnega dobička v višini 169 milijonov evrov za dividende nameni 112 milijonov evrov oziroma 3,50 evra bruto na delnico, po 28,5 milijona pa za druge rezerve iz dobička ter za prenos v naslednje leto. »Ocenjujemo, da finančni položaj družbe omogoča izplačilo višje dividende. Glede na borzni tečaj delnice, ki je 1. junija znašala 58 evrov, bi dividenda v višini 3,50 evra pomenila 6,03-odstotno donosnost na delnico, kar bi po naši oceni imelo pozitivne učinke na samo trgovanje z delnico, v ničemer pa ne bi ogrozilo poslovanja družbe,« so svoj predlog obrazložili v Društvu Malih delničarjev Slovenije.

Nasprotno, so v Krkini upravi mnenja, da premog uprave in nadzornega sveta o višini 2,90 evra bruto na delnico temelji na Krkini politiki stalne rasti dividend. Krkin predlog tako v primerjavi z lanskim izplačilom pomeni 5,5-odstotno povišanje oziroma povišanje za 15 centov. Ves znesek izplačanih dividend bo tako 92,8 milijona evrov, pojasnjuje predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Delničarji si lahko prva izplačila obetajo od 19. julija dalje.

V prvem polletju 101 milijon evrov čistega dobička

Kot vedno si je prvi mož Krke na skupščini vzel čas tudi za predstavitev lanskih rezultatov in oceno poslovanja v letošnjem prvem polletju. Prodajo v prvih šestih mesecih je Krka glede na lani presegla za štiri odstotke in znaša nekaj več kot 680 milijonov evrov, čisti dobiček v višini 101 milijon evrov pa je lanskega »presegel« za1 1 odstotkov. O napovedih poslovanja in pričakovanjih do konca leta je Colarič previden. »Če izhajamo iz današnjega dne in tega, kar smo dosegli v prvi polovici leta, ob nespremenjenih razmerah v prihodnje, so obeti dobri. Vedno nam dobro kaže na vseh tržiščih - z manjšimi zamiki v uspehih. V vseh regijah smo letos povečali prodajo - tako v Sloveniji, kjer ustvarimo nekaj manj kot 7 odstotkov prodaje, kot v tujini, ki je ključna.«

Medij: Dolenjski list (Gospodarstvo) Avtorji: B. D. G. Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 28. jun.. 2018 Stran: 15

Uprava družbe Krka in mali delničarji vsak po svoji poti organizirano zbirajo pooblastila delničarjev 

NOVO MESTO - Prihodnji četrtek, 5. julija, bo na Otočcu 24. skupščina delničarjev Krke, zato te dni uprava in na drugi strani društvo Mali delničarji Slovenije (DMS) organizirano zbirata pooblastila delničarjev za glasovanje na skupščini. Kot kaže, se tudi letos mnenja krešejo glede delitve dobička. Krkina uprava predlaga, da se bilančni dobiček za leto 2017, ki znaša 169,2 milijona evra, uporabi za dividende (2,90 evra bruto na delnico oz. skupaj 92,9 milijona evrov), za druge rezerve iz dobička (38 milijonov) in za prenos v naslednje leto (38,2 milijona). 

Društvo malih delničarjev v nasprotnem predlogu terja za dividende 3,5 evra bruto na delnico oz. skupaj 112 milijonov evrov ter potem sorazmerno manj za preostali dve postavki. Kot menijo, bi taka dividenda pomenila 6-odstotno donosnost na delnico in bi pozitivno vplivala na trgovanje. »Ker ima Krka na dan 31. decembra 2017 oblikovanih za 1,1 milijarde evrov rezerv iz dobička, menimo, da izplačilo višjega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe,« so sporočili. 

Krkina uprava vztraja pri svojem predlogu dividend, ki sledi politiki postopne rasti, saj so za 5 odst. višje od lanske. Poudaija, da njen predlog upošteva finančne potrebe družbe za rast, razvoj novih izdelkov in vlaganja. Predlog uprave zagotavlja 5-odstotno donosnost, kar je po podatkih Reutersa trikrat več, kot je sicer donosnost dividend v farmacevtski industriji.

Medij: Delo (Naslovna stran) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Sre, 18. apr.. 2018

Odpravnina, ki guvernerju pripada po njegovi pogodbi o zaposlitvi, je v neskladju z internimi akti ustanove.

Ljubljana - Poslanci bodo imeli jutri pred seboj tudi predlog za razrešitev Boštjana Jazbeca s funkcije guvernerja Banke Slovenija. Ta odhaja v novo službo v Bruselj. Ob odhodu mu pripada celo odpravnina, ki bi jo v državnem zboru danes lahko problematizirali zaradi dilem, ki se pojavljajo v zvezi z njo.

Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.

Določilo o odpravnini nično

»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.

Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.

Neskladna s samim namenom odpravnine

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 6

SKUPŠČINA DELNIČARJEV

V novomeški farmacevtski družbi za letošnjo skupščino delničarjev, ki bo 5. julija, predlagajo, da se od 169,23 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 92,9 milijona evrov. Tako bi dividenda na posamezno delnico Krke znašala 2,90 evra bruto, kar je 5,5 odstotka več od lanskih 2,75 evra bruto. Preostalih 76,33 milijona evrov bilančnega dobička bo prenesenih v prihodnje leto in v druge rezerve iz dobička. Do letošnjih dividend Krke bodo upravičeni tisti, ki bodo v delniško knjigo vpisani 18. julija, izplačilo dividend pa bo že 19. julija. Krka ima 51.278 delničarjev, Kad, SDH in Republika Slovenija pa so skupno 26,86-odstotni lastniki Krke. 

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 11. jan.. 2018 

Zgolj z lastnim razvojem bo dolenjski farmacevt vedno težje dohajal tekmece.

Ljubljana – Minilo je že več kot desetletje, odkar je Krka opravila zadnji in edini opaznejši prevzem. Konsolidacija farmacevtske panoge je lani sicer nekoliko zastala, a letos se bo, kot kaže, nadaljeval prevzemni pohod farmacevtskih velikanov. Komur ne bo uspelo slediti trendom v industriji, bo imel vedno več težav z ustvarjanjem zadostnega donosa. Lahko Krka temu sledi?

Dolenjski farmacevt Krka letos načrtuje 153 milijonov evrov čistega dobička, kar je slabo desetino več, kot je po lastni oceni ustvaril lani. Čeprav je to največ v zadnjih treh letih, pa dobiček močno zaostaja za rekordnim iz leta 2009, ko je Krka sestavila 173 milijonov evrov čistega dobička.

Pri tem je treba izpostaviti, da kriza farmacevtov ni neposredno udarila. Njen učinek se pozna v daljšem časovnem obdobju, predvsem zaradi suše v državnih proračunih po svetu in posledično skromnejšem financiranju zdravja in pritiskih na cene zdravil. Krka se je po dobičku rekordnemu letu približala še leta 2013. 

Krčenje marž

Upad dobička se je Krki zgodil kljub vztrajni rasti prodaje; še celo v letih 2014, 2015 in 2016, ko je družba utrpela upad oziroma zastoj prihodkov od prodaje, je količinska prodaja opazno zrasla. Manjši prihodki pa so delno posledica tečajnih razlik (upada vrednosti rublja), delno pa nižanja cen zdravil. Krka sicer do leta 2022 napoveduje petodstotno povprečno letno rast prihodkov od prodaje. Letos naj bi prihodki od prodaje presegli 1,3 milijarde evrov, kar je slabih pet odstotkov več, kot je Krka novembra ocenila, da je ustvarila lani. 

Boj za državni denar

Krka proizvaja generična zdravila, kar pomeni, da razvije cenejši ali bolj učinkovit način izdelave originalnih zdravil oziroma učinkovine in jih na trg lansira potem, ko se izteče patentna zaščita originalnega zdravila. Pri tem je zanimivo, da so države v času zadnje gospodarske krize kar pogosto prihranke ustvarjale z menjavo originalnih zdravil za generične. To je po eni strani prineslo več posla generičnim farmacevtom. Toda panoga se je hitro prilagodila spremenjenim razmeram in zato se je močno povečala konkurenca med generičnimi farmacevti, ki se še stopnjuje.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. dec.. 2017 Stran: 9

Plače Zaposleni med najbolje plačanimi v državi, tisti izIPS, ki delajo z njimi z ramo ob rami, nimajo te sreče

Ljubljana - Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Luki Koper je znatno višja od povprečne plače v novomeški Krki, Petrolu, Telekomu Slovenije, Intereuropi..., dejansko je najvišja med primerljivimi podjetji v državni lasti. Zaposlenim v Luki visokih plač nihče ne oporeka, a vse več je opozoril, da jim lahko družba to omogoča tudi na račun delavcev IPS, ki delajo za manj, tudi do trikrat manj.

Stroški dela v skupini Luka Koper so lani znašali 51,9 milijona evrov, kar je za osem odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več kot leto prej. Na povišanje so poleg dodatnih 31 zaposlenih med drugim vplivali povišanje osnovne plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo in višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti. Kolektivna pogodba, ki velja v Luki, kljub drugačnim priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni javno objavljena, ker se oba podpisnika z objavo nista strinjala, tudi sicer pa naj bi bil to eden bolj skrbno varovanih dokumentov družbe. Objava kolektivne pogodbe ni edino odstopanje od priporočil SDH - čeprav ta predlaga, da 13. plača ne preseže povprečne osnovne plače zaposlenega, so v Luki lani zaposlenim to izplačali v visim 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega, in ta je, kot kažejo tudi podatki Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), najvišja med vsemi primerljivimi podjetji v državni lasti.

En redno zaposleni za tri iz IPS

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 17. nov.. 2017 Stran: 10

Krka Sašo Stanovnik: Pozitivna dinamika tega leta se nadaljuje Odpirajo podjetje na Kitajskem za trženje in proizvodnjo

Ljubljana - Devetmesečni rezultati še naprej potrjujejo pozitivno dinamiko letošnjega leta glede na lansko. Izboljšujejo se tudi marže, poslovanje Krke komentira analitik Sašo Stanovnik. Krka se z novim podjetjem krepi tudi na Kitajskem.

Skupina Krka je v prvih devetih mesecih leta ustvarila 928,3 milijona evrov prodaje - to je največja devetmesečna prodaja v zgodovini novomeškega generika in devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V letošnjem devetmesečju so lanski dobiček povečali za 37 odstotkov na 110,1 milijona evrov.

V vsem letu bodo predvidoma dosegli 1,24 milijarde evrov prihodkov, s čimer bi bila prodaja od lanske višja za šest odstotkov. Čisti dobiček bo predvidoma znašal okoli 140 milijonov evrov, medtem ko je lani 108,5 milijona evrov. Za prihodnje leto načrtujejo 1,3 milijarde evrov prihodkov in 153 milijonov evrov čistega dobička.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Silva Čeh, Cveto Pavlin Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 07. jul.. 2017 Stran: 8

Skupščina Krke Letos načrtujejo za 1,220 milijarde evrov prodaje, dobiček pa bo predvidoma večji, kot je bil lani 

Otocec - Skupščina bo letos daljša, ker je treba razjasniti veliko zadev, je dejal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Večkrat je poudaril višji dobiček v letošnjem prvem polletju, kije z 91,7 milijona evrov že pri 84 odstotkih lanskega. 

V prvi polovici leta je Krka ustvarila 666 milijonov evrov prihodkov, kar je 8,5 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta. Čisti dobiček skupine je znašal 91,7 milijona evrov, kar je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je delničarjem povedal Jože Colarič. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 122,4 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. 

Boljši rezultati poslovanja so doseženi z obstoječo strategijo. To prilagajajo glede na stanje na trgu in konkurenco. Krka strategijo posodablja, a ne bo drastičnih sprememb, je napovedal. Želimo si zdravo rast tudi vprihodnje. Strategijo do leta 2030 nameravajo dosegati z najmanj tretjinskim deležem novih izdelkov v skupni prodaji, z organsko rastjo in prevzemi zagotavljajo rast. Colarič: »Delamo na prevzemih, a ne na silo.« Zavrnil je očitke, daje glede prevzemov konservativen. Pravi, da je previden. Dividendna donosnost pa je pri Krki večja kot pri konkurenci, je še poudaril Colarič. 

Nezadovoljni s preteklim letom 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 05. jul.. 2017 Stran: 3

Državne naložbe Pomisleki, da ima holding več informacij kot drugi lastniki - Odgovorna je družba - V MDS ne opažajo večji težav

Ljubljana - Ko je vodstvo Krke pred kratkim državnemu SDH pojasnjevalo načrte in poslovanje družbe, ki skrbi holding, tega ni posebej razkrilo drugim lastnikom, zato so se pojavili pomisleki o neenakopravni obravnavi delničarjev. Očitki, da je SDH glede tega v privilegiranem položaju tudi v drugih delniških družbah, se pojavljajo že nekaj časa.

Slovenski državni holding (SDH), ki ima v nadzornih svetih družb praviloma enega ali več svojih predstavnikov, že več let z družbami opravlja tako imenovane kvartalne sestanke, na katerih se seznani z njihovim poslovanjem in jim določa tudi cilje. S predstavniki družb, v katerih izvaja upravljavske pravice, pa se po potrebi sestaja tudi drugače in poskuša pridobiti podatke, ki jih potrebuje za odločanje in načrtovanje. Že nekaj časa je zato mogoče slišati pomisleke, da SDH od družb dobiva več informacij kot drugi delničarji.

Nato vprašanje je že pred časom opozoril nekdanji šef Ljubljanske borze Andrej Šketa, zdaj pa se je spet postavilo v omenjenem primeru Krke, kjer sicer zatrjujejo, da vlagateljem na takšnih sestankih ne razkrivajo notranjih informacij, jutri pa bodo imeli redno skupščino.

Podbevšek: SDH izjema

Korporativni pravnik Gorazd Podbevšek opozarja, da SDH pravno nima in ne sme imeti privilegiranega položaja, saj mu noben zakon ne daje pravic, ki jih drugi delničarji nimajo: »Seveda pa vsak delničar izvršuje svojo pravico tako aktivno, kot želi. To pomeni, da vsak delničar lahko prosi za podatke in pogovor v zvezi z družbo, družba pa je dolžna poskrbeti, da varuje enakopraven položaj vseh delničarjev in da komunicira skladno z urejenim sistemom.«

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 14. jun.. 2017 Stran: 9

Na skupščini Krke 6. julija bodo delničarji odločali tudi o predlogu SDH, da bi iz nadzornega sveta odpoklicali Anjo Strojin Štampar, namesto nje pa imenovali Dimitrija Marjanoviča. Društvo mali delničarji Slovenije pa predlaga višje dividende, in sicer 3,50 evra bruto na delnico, kar bi pomenilo 112,88 milijona evrov od 142,66 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, medtem ko bi se 14,89 milijona evrov preneslo v druge rezerve iz dobička, enak znesek pa preneslo v naslednje leto. Uprava sicer predlaga, da se med delničarje razdeli 88,7 milijona evrov oz. 2,75 evra bruto na delnico. Lani je dividenda znašala 2,65 evra dividende na delnico.