Elektro Maribor

Društvo MDS bo vložilo ustavno presojo in predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.

 

Ljubljana, 22.02.2022

 

Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v  4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala  zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.

 

V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:

  • zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
  • zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP -  količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
  • vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
  • gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.

Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila

 

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.

 

Društvo MDS bo v primeru, da bo v ponedeljek DZ RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je danes sprejel Odbor za infrastrukturo DZ RS danes 53 nujni seji zahteval ustavno presojo

Danes je zasedal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 53. nujni seji in potrdil sporni amandma koalicije k 4. členu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ker ta posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP, ter povzroča ekonomsko škodo v višini 70 mio EUR prihodka iz omrežnine, ter ogrožajo stabilno poslovanje EDP-jev, saj se bodo poslabšali količniki zadolževanja in posledično lahko pride do kršitve zavez iz kreditnih pogodb in morda celo odpoklica le teh ali pa zvišanje obrestnih mer. Prav tako pa upočasnjuje zeleno transformacijo, saj bo iz tega naslova 56 mio EUR manj investicij in čas priklopa OVE se bo še podaljšal, namesto skrajšal. Društvo MDS bo v primeru sprejema zakona pravico iskalo na Ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje Zakona do odločitve US RS.

 

Ljubljana, 16.02.2022

V razpravi je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS podal to obrazložitev zakaj predlog 4 člena ni dober in kako predlaga Društvo MDS, da se reši. Izjava je od 22 minute in 14 sekunde dalje.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine, ni znan, je pa Vlada Republike Sloveniji oziroma tudi minister vi osebno ste v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj skoraj 40 mio EUR čistega dobička, od tega skoraj za 13,5 mio EUR dividend o tega je Republika Slovenija dobila 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend), 2/3 čistega poslovnega izida pa je bilo namenjeno za vlaganja v omrežje;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine, bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije, ter posledično tudi pomeni izpad približno 13,5 mio EUR za dividende iz dobičkov,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji, zaradi tega ne prejmejo dividend (približno 13,5 mio EUR, od tega Republika Slovenija ne dobi 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vložijo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Znižanje donosa in izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR) bo imela velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani bo realizacija NEPN in s tem energetsko-podnebnih zavez nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijski podjetij, kar verjamemo bodo uspela premostiti, večji problem pa bodo predstavljale kršitve zavez do bank, ki bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA, avtomatično povzročene na kazalcih zadolženosti »neto finančni dolg / EBITDA;
  • Kazalci zadolženosti bodo v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij različno po družbah (EDP) med 2,0 in 3,5, v nasprotnem primeru pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • spomnimo na dan 31.12.2020 je imelo vseh 5 EDP za 263 mio EUR odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez in nedoseganje donosnosti (NET DEBT to EBITDA), pa ima lahko za posledico pogodbenih kazni v višji obrestni meri, ali pa celo zahtevo za predčasno vračilo preostalega neodplačanega kredita.

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev in morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Iz dokumenta Agencije citiramo:

"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega  ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.

 

Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
 

Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."

 

Pri pripravi zakona Agencija ni sodelovala, niti nismo bili povprašani po učinkih takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, je nepremišljen in zato neuravnotežen ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
 

Glede na navedeno predlagam, da se ukrep znižanja omrežnine ne sprejme."

Društvo MDS predlagalo amandma k 4. členu

Predlog rešitve, ki smo ga predlagali je bil sledeči:

4. člen

(znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo)

 

(1) Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za odjemno skupino gospodinjstvo znižajo na nič.

 

(2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila omrežnine za distribucijski sistem za končne odjemalce iz odjemne skupine gospodinjstvo se pokrije iz sredstev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

 

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

 

V 1. členu pa smo kot vir dopustili dve možnosti ali se to plača iz sredstev Podnebnega sklada ali pa iz sredstev proračuna.

 

Koalicija SDS, NSI in konkretno sprejela svoj amandma k 4 členu

Žal naš predlog ni ugledal luč glasovanja, saj je bil sprejet predlog amandmaja koalicije SDS, NSI in Konkretno, ki glasi:

Celoten amandma z obrazložitvijo si ogledajte TUKAJ.

 

O zakonu bo moralo odločati Ustavno sodišče RS 

Ker gre po mnenju Društva MDS za nedovoljen poseg v lastninske pravice mali h in manjšinskih delničarjev in tudi nedovoljeni poseg DZ RS v neodvisnost dela regulatorja Agencije za energijo, saj ji z zakonom želijo predpisati ravnanje, pa čeprav DZ RS nima teh pristojnosti. 

Zato bo Društvo MDS v imenu malih in manjšinskih delničarjev, ki so lastniki 20,5 % v vseh 5 EDP-jih po morebitnem sprejemu zakona nemudoma naslovilo Zahtevo za ustavno presojo spornega zakona in hkrati vložilo tudi Zahtevo za začasno zadržanje izvajanja tega zakona do odločitve US RS.

Tega si v Društvu MDS nismo želeli in smo predlagali ustrezne popravke, saj smo želeli, da se pomaga vsem gospodinjstvom, ki jih prizadele visoke cene energentov, a ne na način, da se posega v lastninske pravice delničarjev in povzroča ekonomski nevzdržni položaj EDP, saj bodo kazalniki zadolženosti narasli preko dogovorjenih pogodb z bankami in lahko pride do velike ekonomske škode, če banke odpokličejo te kredite ali pa naložijo večje obresti EFP-jev zaradi kršitve zavez.

Zato na koncu Društvo MDS ponovno apelira na vladno koalicijo, da predlagani zakon v taki obliki ne sprejmejo in nemudoma najdejo druge zakonske ustrezne rešiteve brez posega v lastnino in skladno z določili o morebitnih državnih pomočeh, kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba in Agencija za energijo. 

Interventnemu zakonu grozi ustavna presoja

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Delnilčarji elektro podjetj v letu 2022 brez dividend?

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

 

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

 

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
  • Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
  • spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

 

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

 

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

 

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

 

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

 

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

 

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

 

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

 

Odletel tudi Boris Sovič, Elektro Maribor začasno vodi Jože Hebar iz kroga NSi

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Selan, Matija Stepišnik, Večer Teme: Elektro distribucija Datum: Četrtek, 11. november 2021 Stran: 10

Boris Sovič ni več predsednik uprave Elektra Maribor. Nekdanjega mariborskega župana iz vrst SD, ki je družbo vodil vse od marca leta 2012, zadnji mandat na čelu družbe pa začel pred letom in pol, je pozno popoldne razrešil nadzorni svet družbe, za njegovo razrešitev so po neuradnih informacijah glasovali štirje nadzorniki, dva sta bila proti. Razrešitev predsednika uprave sicer naj ne bi bila na dnevnem redu seje. Sovič je informacijo o razrešitvi potrdil, za komentarje pa ni bil dosegljiv. Do zaključka redakcije iz družbe tudi niso poslali nobenega uradnega obvestila o razrešitvi.

Vodenje družbe je trenutno prevzel predsednik nadzornega sveta Jože Hebar iz kroga NSi. Hebar je v javnosti poznan kot direktor podjetja Kapsch Slovenija, ki se je pred nekaj leti na Darsovem razpisu neuspešno potegovalo za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja na slovenskih avtocestah. Trenutno ima svoj s.p., je tudi polovični lastnik mariborskega podjetja Sine, ki je lani ustvarilo nekaj več kot 24 tisoč evrov prihodkov.

Nadzorni svet naj bi Soviča razrešil iz krivdnih razlogov, očitali naj bi mu preplačilo male hidroelektrarne na območju Podvelke in prepočasno izdajanje dovoljenj za priključitev malih sončnih elektrarn na omrežje. Hidroelektrarno Podvelka, ki jo je za 1,8 milijona evrov kupilo hčerinsko podjetje Elektra Maribor Oven Elektro Maribor, naj bi preplačali za kar 600 tisoč evrov, saj naj bi vrednost elektrarne ob postavitvi znašala 1,2 milijona evrov. Sovič je sicer očitke o preplačilu zavrnil že v sredo: »So primeri, ko je tržna vrednost nižja od investicijske, vendar ta ni takšen. Na pričakovanem donosu zasnovana ocenjena tržna vrednost omenjene elektrarne je krepko višja od obeh vrednosti v gornji navedbi. Družba OVEN je za hidroelektrarno na podlagi pridobljene cenitve ponudila ceno, ki je zanjo sprejemljiva spričo pričakovanih donosov. Končna vrednost nakupa je tudi precej nižja od cenitve tržne vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo in sodni cenilec za gradbeništvo. O investiciji je bil sproti obveščen tudi nadzorni svet Elektra Maribor,« piše na spletni strani Elektra Maribor.

O načrtih za zamenjavo Soviča se je začelo špekulirati že avgusta, ko je skupščina delničarjev odpoklicala takratna člana nadzornega sveta Alojza Kovšeta in Jožeta Golobiča, namesto njiju pa kot predstavnika kapitala imenovala Jožeta Hebarja in Draga Štefeta.

Skupščina Elektra Maribor odpoklicala 3 člana NS in imenovale nove ter sprejela spremembe statuta

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 16. avgusta  2021 sestali na 27. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 83,59  % osnovnega kapitala družbe. Društvo MDS je zastopalo 689.937 delnic oz. 2,46 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Maribor, 16. avgust 2021

 

Sprejete spremembe statuta, ki jih je predlagala Uprava, spremembe Društva MDS so bile zavrnjene samo z glasovi SDH

 

Skupščina je sprejela dopolnitve in spremembe statuta delniške družbe, ki se med drugim nanašajo na dopolnitev dejavnosti družbe, uskladitev statuta z zakonom o gospodarskih družbah, natančnejšo opredelitev pravil izvedbe elektronske skupščine.

 

Društvo MDS predlagalo spremembo 11. člena statuta, žal neuspešno, saj je predstavnik SDH glasoval proti

 

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina v okviru sprememb statuta skupščina žal zavrnila predlog spremembe 11. člena, kjer je Društvo MDS, predlagalo, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot do sedaj. 

 

Sklep so podprli vsi prisotni manjšinski delničarji, le predstavnik SDH je bil proti, zato sta Društvo MDS in Odvetnik Matjaž Titan v imenu pooblastiteljev najavila izpodbijanje negativnega sklepa.

 

Skupščina odpoklicala 3 člane nadzornega sveta, 2 nova izvolila in 1 iz prejšnje sestave podelila nov mandat

 

Društvo MDS je nasprotovalo predčasnemu odpoklicu, saj nas domnevni razlogi za to, ki sledijo iz razširitve, ki jo je podal SDH niso prepričali, saj je bilo iz nje zaznati, da dosedanji člani nadzornega sveta kar naenkrat (»čez noč«) niso več dovolj strokovno usposobljeni, pa čeprav so bili prav na predlog SDH pred leti v ta NS tudi imenovani kot kometentni. OČitno je razlog za odpoklic nekje drugje?!

Skupščina je tako z dnem 31. 08. 2021 odpoklicala tri dosedanje člane nadzornega sveta in sicer Alojza Kovšeta, Jožeta Golobiča in Tomaža Orešiča.

Skupščina je imenovala dva nova člane predstavnika delničarjev za štiriletno mandatno obdobje, s pričetkom mandata 01. 09. 2021 in sicer Jožeta Hebarja in mag. Draga Štefeta ter ponovno imenovala za nov 4 letni mandat dosedanjega predsednika nadzornega sveta Tomaža Orešiča.

 

Delničarjem Elektra Maribor 9,86 centov dividende, Uprava Elektra Maribor umaknila točko o spremembah statuta zato več delničarjev napovedalo uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine

Na 26. skupščini delničarjev Elektra Maribor, se skupščina seznanila z letnim poročilom, odločila je, da bodo delničarji dobili 9,86 centa na delnico bruto dividende, podelili so razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in niso odločali o spremembah statuta, saj je Uprava tik pred skupščino točko umaknila z dnevnega reda, zato smo v Društvu MDS in še nekaj drugih delničarje napovedali ugotavljanje ničnosti skupščine, saj je med drugim tudi Društvo MDS z drugih manjšinskih delničarjev predlagal spremembe statuta v 11. členu, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot do sedaj. Skupščina je zaradi nasprotovanja delničarja SDH zavrnila tudi Pooblastilo Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % (KV). Skupščina je tudi izvolila novega člana NS.

 

Maribor, 30.06.2021

 

Poslovanje v letu 2020 s padcem čistega dobička za 27 % in padcem EBIT za 22 %

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2020 z mnenjem revizorja, iz katerega je razvidno, da je družba v letu 2020 poslovala uspešno in dosegla čisti poslovni izid v višini 10.473.594 evrov. Družba je imela konec leta 2020 skupaj 221.067 uporabnikov omrežja, 16.867 km elektrodistribucijskega omrežja, 755 zaposlenih in 700 delničarjev. V letu 2020 je družba v skladu s potrebami uporabnikov realizirala investicijska vlaganja v višini 31.571.377 evrov. Družba je povečala robustnost srednje- in nizkonapetostnega omrežja na 72,7 %, delež v napredni merilni sistem merjenja vključenih uporabnikov na 94,3 % ter za 42 % povečala število mrežno integriranih proizvodnih virov. Z velikim angažmajem zaposlenih in deležnikov je družba tudi v zahtevnih razmerah leta 2020 poslovala uspešno tako v regulirani kot tudi tržni dejavnosti. Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Maribor znižali za 3,47 mio EUR. Družba je za investicije namenila 33,5 mio EUR.

Knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 9,05 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,883 EUR.

 

Dividenda v višini 9,86 centa bruto bo izplačana 30. septembra 2021

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 znaša 3.290.286,55 EUR in se uporabi za delitev delničarjem družbe. Bruto dividenda na delnico znaša 0,0986 EUR, delničarjem ,ki bodo vpisani v delniško knjigo pri KDD na dan 29.09.2021.

Vnovično zmanjšanje reguliranih prihodkov pa mnenju Društva MDS prinaša v prihodnje:

  • izrazito poslabšanje finančne stabilnosti distribucijskih podjetij,
  • zmanjšanje čistega poslovnega izida za 20 %, torej na raven izpred petih let,
  • znižanje kreditne sposobnosti družb, saj se bo faktor razmerja neto finančni dolg/EBITDA poslabšal na nivo, ki bo družbam otežil pridobivanje tujih virov sredstev financiranja investicij, ki zagotavljajo ekonomsko upravičenost investiranja s tujimi viri,
  • zmanjšanje investicijskih vlaganj v omrežje (popolnoma v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki predvideva bistveno višji obseg investicij od trenutnih investicijskih vlaganj distribucijskih podjetij),
  • verjetnost kršitve zavez/sodil iz obstoječih kreditnih pogodb tako komercialnih kot EIB.

Zato je Društvo MDS na SDH, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance naslovilo več pobud, da to nelogičnost (zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %) odpravijo, saj na drugi strani nacionalni energetski program predvideva večkratno povečanje investicij, in tako znižanje ne spodbuja vlaganj.

 

Za investicije Elektra Maribor NEPP predvideva v letih 2021 do 2030. kar 953 mio EUR

Načrt razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2021–2030, katerega podlaga je v letu 2020 sprejeti NEPN, predvideva, da je v naslednjih letih v distribucijska omrežja za električno energijo za področje Slovenije skupaj treba vložiti 4,2 milijarde evrov, od tega družba Elektro Maribor kar 953 milijonov evrov. Uprava Elektro Maribor ocenjuje, da ima zagotovljenih približno 40 % potrebnih virov oz. 381 mio EUR za investicije v tem obdobju. Trenutna zadolženost Elektro Maribor ne omogoča take zadolžitve, saj koeficient neto finančni dolg/EBITDA znaša že 1,20 % in prostora za veliko dodatnega zadolževanja več ni. NEPN predstavlja enega od osrednjih državnih razvojnih projektov.

Prav zato Društvo MDS meni, da breme elektrifikacije ne morejo prevzeti samo EDP-ji s svojimi finančnimi viri,  ampak mora za to sredstva zagotoviti država iz proračuna ali pa iz evropskih strukturnih pomoči za zeleno energijo.

 

Družba Elektro Maribor z novim članom nadzornega sveta

Skupščina je za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev za štiriletno mandatno obdobje, od 1.9.2021 naprej izvolila Sama Iršiča.

 

Društvo MDS predlagalo ustanovitev Sklad lastnih delnic, žal neuspešno

Delničarjem Elektro Maribor 0,1459 EUR dividende konec septembra 2020

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 30. junija 2020 sestali na 25. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 86,83 % osnovnega kapitala. Predsednik Društvo MDS Rajko Stanković je zastopalo 670.800 delnic oz. 2,31 % prisotnega kapitala.

 

Maribor, 30. junij 2020

 

Skupščina se je seznanila z lanskim poslovanjem in podelila razrešnico Upravi in nadzornemu svetu

Matična družba Elektro Maribor je v letu 2019 dosegla čisti poslovni izid v višini 14,3 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 14,1 milijonov EUR, v primerjavi z 15,7 milijoni EUR v letu 2018. Družba je 9 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 64,785 milijonov EUR in dosegajo 46,55 % osnovnega kapitala.

Družba je imela konec leta 2019 skupaj 219.905 uporabnikov omrežja, 16.691 km elektrodistribucijskega omrežja, 755 zaposlenih in 700 delničarjev. V letu 2019 je družba v skladu s potrebami uporabnikov realizirala investicijska vlaganja v višini 32.302.073 evrov, kar je največ doslej. Družba je povečala robustnost srednje in nizkonapetostnega omrežja na 71,5 %, delež v napredni merilni sistem merjenja vključenih uporabnikov na 86,4 % ter za 42 % povečala število mrežno integriranih proizvodnih virov. Družba je tudi v letu 2019 poslovala uspešno tako v regulirani kot tudi tržni dejavnosti, za 3,5 % je povečala vrednost sredstev in dosegla najvišji kosmati denarni tok v poltretjem desetletju.  

Skupščina se je seznanila s poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, s poročilom nadzornega sveta o preveritvi poročila poslovodstva o odnosih s povezanimi družbami, s prejemki članov vodenja in nadzora družbe ter s pravili nadzornega sveta o drugih pravicah uprave.

 

Knjigovodska vrednost delnice je bila 31.12.2019 v višini 8,88 EUR

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,88 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,36 EUR. 

 

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem vzela 2,4 mio eur letos in 4 mio EUR lani

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

 

Elektro Maribor z več kot 100 milionskimi investicijami po sprejemu NEPN-a?

Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe. V kolikor bo NEPN uveljavljen bo moral Elektro Maribor za investicije nameniti namesto dosedanjih 32 mio nekaj več kot 100 mio EUR.

 

Izredna revizija še ni povsem zaključena

Skupščina se je seznanila tudi o opravljeni izredni reviziji opredmetenih osnovnih sredstev družbe, pri tem je predstavnica predlagatelja izredne revizije na skupščini povedala, da le ta še ni povsem zaključena, saj predlagatelj meni, da revizija ni bila izvedena skladno s predlaganim sklepom, ki je le to naložil družbi.

 

Delničarji bodo prejeli dividendo v višini 0,1459 EUR na delnico konec septembra 2020

Sprejet je bil predlog, da se celotni bilančni dobiček v višini 4.868.346,25 evra se uporabi za delitev delničarjem družbe v obliki dividend, ki jih bo družba izplačala dne 30. septembra 2020.

Skupščina je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2019 ter tudi podelila razrešnici upravi in nadzornemu svetu.

 

Osnovni kapital družbe po novem kar 203,93 mio EUR

Društvo MDS in ostali mali delničarji smo nasprotovali spremembam statuta, ki je omogočil dvig osnovnega kapitala, saj družba zaradi spornega določila v 11. členu statuta že do sedaj ni dosegala 4 % donosa za delničarje, sedaj ga bo še težje. Pri tem kot zanimivost povejmo, da imata Krka in Petrol osnovni kapital v všini med 52 in 55 mio EUR.

A ker je Republika Slovenija imela 93.84 % večino na skupščini je bil sprejet predlog o povečanju osnovnega kapitala družbe za 64.785.031,94 evrov, tako da ta po povečanju znaša 203.932.511,50 evrov in je razdeljen na 33.345.302 navadnih imenskih kosovnih delnic.

 

Društvo MDS je predlagalo spremembo 11. člena statuta družbe, ki bi omejilo razporejanje v druge rezerve iz dobička do 1/2

Društvo MDS je predlagalo, da lahko Uprava ali nadzorni svet oblikuje druge rezerve iz dobička v deležu do 1/2 čistega dobička, ki ostane po uporabi  za namene  iz  I. odstavka 230. člena ZGD- 1, razen če druge rezerve  iz dobička že dosegajo polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička uporabljeno.

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma, 4 % kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Nasprotni predlog ni bil sprejet, saj je SDH kot predstavnik države glasoval proti in na skupščini zastopal kar 93,84 % prisotnega kapitala. 

Sprejete pa so bile predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe na temo dopolnitve dejavnosti družbe in možnosti elektronske skupščine.

Elektro Maribor – 0,14 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Maribor, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 4,7 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 700.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 2,5 % glasovalnih pravic.

 

Maribor in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Maribor je v letu 2018 dosegla čisti poslovni izid v višini 14,9 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 15,7 milijonov EUR, v primerjavi z 14,0 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 9,3 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 55,78 milijonov EUR in dosegajo 39,90 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,36 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,04 EUR.  

Delničarji bodo dividendo v višini 0,14 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

Kdo bo poleg države solastnik elektrodistribucije? Kitajci, Hrvati, Italijani ...?

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Tanja Smrekar  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 4. september 2018 Stran: 10

 

Alta bo v imenu manjšinskih lastnikov štirih elektrodistribucijskih podjetij - Elektro Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska – že ta teden poslala potencialnim kupcem vabilo za nakup njihovih deležev (teaser). In koliko bo naprodaj? »Pričakujemo, da bomo prodali vsaj desetino vsakega podjetja,« pravijo predstavniki prodajalcev.

 

Spomnimo, država ima v elektrodistribuciji, ki sicer šteje za strateško panogo, po 80 odstotkov delnic. Pod 75-odstotni delež, sodeč po sedanji strategiji, ne bo šla.

 

Preostalo imajo zasebniki, med njimi so, kot je pred časom pisal Siol, tudi privatizacijski mogotec Igor LahAdriatic Slovenica (do pred kratkim v lasti KD Group, kupil jih je Generali), Triglav SkladiPetrol, državna Kad in Modra zavarovalnicaDZS pod vodstvom Bojana Petana, posredno Borut Kuharič (nekdanji prvi človek ajdovske Vipe Holdinga), odvetnik Aleš Rojs in Igor Štemberger oziroma borzna hiša Ilirika... V zadnjem času so se, pišejo na Siolu, v lastništvu pojavili tudi za zdaj neznani vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi.

 

Kdo so potencialni kupci?

 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.