Cetis

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 10. 2012 Stran: 5

O podrobnostih vseh treh poslov pišemo v sosednjih člankih, največjo korist od tujih naložb bodo imeli kapitalsko šibke banke in prevzeti podjetji Juteks in Savatech, saj bosta dobili strateškega lastnika, borza bo izgubila izdajatelja, zmagovalci pa so dozdajšnji lastniki, ki bodo dobili kupnine ali pa se jim bo z njimi uspelo razdolžiti.

1. BANKE

Večino od 106 milijonov evrov kupnin bodo prejele banke, največ si bo odrezala kapitalsko šibka Abanka. Banke bodo denar prejele po dveh poteh: kot zastavne lastnice prodanih delnic ali pa kot nekdanje lastnice delnic. Pri prodaji Savatecha bo po poročanju Dnevnika Abanka dobila 15 milijonov evrov (Sava ji bo dolgovala še okoli 30 milijonov evrov), preostanek drage posojilodajalke Save. Ker bo Sava za nekaj časa prevzela financiranje Savatecha, se bo sprostilo dodatnih 15 milijonov bančnih posojil.

V lastniški sestavi Juteksa so Banka Celje, Probanka in Abanka, vse bodo dobile kupnino za svoje deleže, dodatno bodo prejele kupnino od deležev, ki so bili zastavljeni pri bankah, denimo družba Minado (ta je v lasti družine Dolar, po pokojnem šefu Juteksa Milivoju Dolarju), več kot šestodstotna lastnica Juteksa. Abanka je s prodajo svežnja delnic Mercatorja iztržila 7,2 milijona evrov.

2. NEKDANJI LASTNIKI

Medij: Finance Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 01. 10. 2012 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

SBI TOP, glavni indeks ljubljanske borze, je minuli teden zrasel za 9,69 odstotka, za posladek super borznega tedna je Zavarovalnica Triglav napovedala prevzem Slovenijalesa, prevzem Cetisa pa že poteka.

Minuli teden je bilo mogoče na ljubljanskih ulicah srečati borznike, ki niso skrivali dobre volje. Najbolj se je trgovalo s Krko, poslov je bilo za 2,6 milijona evrov, z Zavarovalnico Triglav za vec kot milijon, s Petrolom pa 920 tisoč evrov. To energetsko družbo so ponesle neuradne informacije, da se madžarska naftna družba Mol zanima za nakup 26-odstotnega deleža.

Cetis

Po nekajletnem mrtvilu so se ljubljanske borze dotaknili tudi prevzemi. Marko Mohar in Matjaž Satler prevzemata Cetis, prevzemna cenaje pičlih 25 evrov, prevzemnika pa že obvladuj eta več kot 39-odstotni delež. Poznavalci menijo, daje ponudba skromna, vendar pa v isti sapi dodajajo, da bi se mali delničarji vendar lahko odzvali, saj je delnica nelikvidna.

Slovenijales

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matajž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 09. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Marko Mohar in Matjaž Satler sta včeraj stopila še korak bliže prevzemu popolnega nadzora nad celjsko grafično skupino Cetis. Njun Gorenjski tisk je namreč včeraj objavil tudi ponudbo za prevzem družbe Cetis-Graf, ki ima v lasti skoraj 40 odstotkov celjskega Cetisa. Prevzem Cetis-Grafa je sicer le še stvar formalnosti, saj Gorenjski tisk obvladuje že 95 odstotkov vseh delnic, dobra dva odstotka delnic sta v lasti Zvona Dva Holdinga v stečaju, prav toliko delnic ima v lasti Cetis, preostali odstotek pa je v lasti petih fizičnih oseb.

Skupno bo Moharja in Satlerja prevzem Četis-Grafa, ki ima več kot šest milijonov evrov premoženja in nobenih dolgov, stal le štiri milijone evrov. Kot smo razkrili v Dnevniku, sta namreč Mohar in Satler za štiri milijone evrov že v začetku leta odkupila terj atev Banke Celje do Zvona Dva Holdinga v stečaju, ki je bila zavarovana z delnicami Cetis-Grafa. Sredi julija je nato njun MSIN Razvoj objavil poziv za javno dražbo, le deset dni kasneje pa je Gorenjski tisk na tej dražbi za vsega štiri milijone evrov kupil Cetis-Graf. Morebitni drugi interesenti, ki so se v zadnjih mesecih zanimali za nakup Cetis-Grafa, na dražbi niso imeli realnih možnosti za uspeh, saj sta Mohar in Satler že v razpis vključila številne varovalke in prepreke za njima neljube snubce.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 20. 08. 2012 Stran: 14

borzna kronika

Skrajšani borzni teden je začinila napoved prevzema Cetisa. Po napovedi prevzema Juteksa bo to že druga javna ponudba za borzno družbo. Glede na lastniško sestavo obeh družb bi se vsaj del denarja lahko vrnil na borzo.

Zmagovalec minulega skrajšanega borznega tedna je z več kot petodstotno rastjo Mercator. Družba je minuli teden prodala za 6,3 milijona evrov komercialnih zapisov, več kot razpršitev finančnih virov pa obeta napredek pri monetizaciji nepremičnin. Družba ima ponudbe za prodajo 300 milijonov evrov nepremičnin, to pa bi zmanjšalo neto finančni dolg družbe. S Krko je praviloma vsak teden več kot za milijon evrov prometa, minuli teden pa ga je bilo le 680 tisoč evrov. To je polovica skupnega prometa z delnicami.

Salus pridno v lastne delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 08. 2012 Stran: 8

Gorenjski tisk bo prevzem financiral z lastnimi sredstvi in bančnimi posojili

Ljubljana - Marko Mohar in Matjaž Satler bosta še pred iztekom letošnjega leta postala največja igralca na slovenskem grafičnem trgu. Potem ko jima je uspelo iz boja za nakup Cetis-Grafa izločiti vso konkurenco, bosta zdaj prevzela tudi celjsko grafično skupino Cetis, ki na letni ravni ustvari skoraj 40 milijonov evrov prihodkov in pet milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo.

Gorenjski tisk je namreč včeraj že objavil namero za prevzem Cetis-Grafa, hkrati pa sta Cetis-Graf in Gorenjski tisk objavila tudi namero za prevzem Cetisa. Prevzem Cetis-Grafa ki ima v lasti 40-odstotni delež Cetisa, je sicer le še stvar formalnosti, saj Gorenjski tisk že zdaj obvladuje 95 odstotkov delnic. Kot smo razkrili v Dnevniku, sta namreč Mohar in Satler v začetku letošnjega leta odkupila terjatev Banke Celje do Zvona Dva Holdinga v stečaju, ki je bila zavarovana z delnicami Cetis-Grafa. Sredi minulega meseca je nato njun MSIN Razvoj objavil poziv za javno dražbo, le deset dni kasneje pa je Gorenjski tisk na tej dražbi za vsega štiri milijone evrov kupil Cetis-Graf. Preostali konkurenti za nakup Cetis-Grafa na dražbi že od vsega začetka niso imeli realnih možnosti, saj bi morali v vsega osmih dneh nakazati 2,4 milijona evrov varščine, zagotoviti vire financiranja za prevzem Cetis-Grafa in Cetisa in se pripraviti na tveganja, povezana z uradom za varstvo konkurence in ministrstvom za delo (Cetis-Graf ima status invalidskega podjetja). Čeprav se je po njegovih besedah skupina MSIN na ta posel pripravljala več kot leto dni, Mohar pravi, da so imeli morebitni preostali interesenti dovolj časa za pripravo na dražbo. Toda tudi, če bi kateremu od njih to uspelo, sta si Mohar in Satler pridržala pravico, da lahko kadar koli in brez pojasnil od posla odstopita.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 07. 2012 Stran: 10

Ljubljana - Potem ko je odkupila terjatev Banke Celje do propadlega Zvona Dva Holdinga, je v začetku tedna družba MSIN Razvoj Marka Moharja in Matjaža Satlerja objavila poziv za javno dražbo, na kateri bosta Mohar in Satler formalizirala prevzem družbe Cetis-Graf, največje lastnice celjske skupine Cetis. Dražba bo namreč potekala že prihodnji četrtek, se pravi deset dni po njeni objavi, rok za plačilo 2,4 milijona evrov varščine pase izteče v torek opoldne. S tem sta Mohar in Satler potencialnim konkurenčnim investitorjem dejansko zelo omejila možnosti za nakup Cetis Grafa, ki ga bo po zelo nizki ceni očitno kupila ena od njunih družb.

Stečajnica zahteva daljši rok

Medij: Dnevnik Avtorji: S.M. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 07. 2012 Stran: 7

Ljubljana - Direktor Cetis-Grafa Uroš Gorišek je kršil zakon o gospodarskih družbah in zlorabil svoje pristojnosti. To prvemu možu Cetis-Grafa, prek katerega Zvon Dva obvladuje 40 odstotkov Cetisa, očita stečajna upravitelj ica Zvona Dva Vida Gaber šek. Gorišek je namreč prejšnji teden brez pojasnila preklical skupščino, ki jo je zahtevala Gaberškova, na njej pa bi morali delničarji odločati tudi o obravnavi letnega poročila in uporabi bilančnega dobička.

Zakaj je Gorišek preklical skupščino, Gaberškovi ni uspelo ugotoviti, prav tako pa odločitve včeraj za Dnevnik ni želel komentirati Gorišek. Po predlogu dnevnega reda bi bila pooblastila uprave Cetis-Grafa poslej močno omejena. Tako bi morala za nepremičninske posle, ki presegajo sto tisoč evrov, dobiti dovoljenje nadzornega sveta. Ta bi moral soglašati tudi s posli, ki se med drugim nanašajo na nakup ali prodajo delnic ali družbeniških deležev, katerih vrednost presega pet tisoč evrov. Gaberškova pa je tudi predlagana za novo nadzornico.

Medij: Večer Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2012 Stran: 10

Delničarji Mladinske knjige Založbe (MKZ) bodo do 25. decembra prejeli dividendo 0,21 evra bruto na delnico, kar pomeni okoli četrtino tekočega bilančnega dobička, so včeraj sklenili delničarji na skupščini, ki je s 97,5 odstotka prisotnih glasov odpoklicala vse štiri nadzornike: Antona Slavka Jamnika, ki je bil pred leti član uprave NLB, ko jo je vodil Marjan Kramar, člana uprave Zvonov Franca Ješovnika ter Ljuba Pečeta in Romana Žnidariča iz Cetisa. Za štiriletno mandatno obdobje so bili namesto njih, kot so sporočili iz združenja malih delničarjev MDS, z 99,81 odstotka pri glasovanju zastopanega kapitala imenovani Borut Frantar, mali delničar MKZ, zaposlen v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, Melihen David iz Abanke, Branko Gregorec, zaposlen v NLB, in Vladimir Anton Lukanc, direktor podjetja APP. Razrešnice delničarji niso podelili ne upravi ne nadzornemu svetu. Ni namreč upanja, kot je pojasnil predsednik uprave, da bi družba dobila vrnjen kredit Zvonu Ena, čeprav je prijavila terjatev v stečajnem postopku. Glede enormnega povečanja bilančnih obveznosti z lanskih 1,5 milijona na devet milijonov evrov, ki so zavarovane s hipotekami, pa je predsednik uprave dejal, da gre za reprograme dolgoročnih posojil iz let 2007 in 2008, ki pa se zaradi nakupov deležev v Zvonovih družbah in kreditov niso oplemenitila in jih ni mogoče na kratek rok odplačati; tako bo to družba poskušala sanirati v prihodnjih letih. Glede hipotek je dejal, da so le tako lahko prepričali banke o reprogramih.