Aerodrom Ljubljana

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Od 13.06. do 18.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 16. redno skupščino družbe Aerodrom Ljubljana, d.d., ki bo potekala 22.06.2012 ob 13.00 uri, na sedežu družbe, Zgornji Brnik 130a, Brnik (dvorana Aerodrom Ljubljana /parkirna hiša/). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Aerodrom Ljubljana pa kliknite tukaj.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 05. 2012 Stran: 10

Na današnji skupščini delničarjev kranjske Save utegne biti zelo zanimivo, saj je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi kršitve določb prevzemnega zakona in (domnevnega) usklajenega delovanja Kapitalski družbi (Kad), Slovenski odškodninski družbi (Sod), Aerodromu Ljubljana in Republiki Slovenija, ki so skupno okrog 30-odstotni lastniki Save, prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Tako ima krog lastnikov Save okrog NFD pod okriljem Staneta Valanta pod sabo vsaj 15 odstotkov kapitala in s tem tudi še bistveno več glasovalnih pravic, kar bi lahko bilo zlasti pomembno pri ponovnem imenovanju nadzornikov Mirana Kalčiča, Janka Kastelica, Jožeta Obersnela in Stanislava Valanta, ki so ob prejšnji upravi Save pod vodstvom Janeza Bohoriča med najbolj odgovornimi, da je imela kranjska Sava samo lani 156,13 milijona evrov čiste izgube, borzna vrednost delnice pa je z nekdanjih rekordnih ravni 630 evrov pristala na sedanjih 7,3 evra. Društvi Mali delničarji Slovenije (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) sta že napovedali, da ne bosta glasovali za razrešnico nekdanji upravi in najbrž tudi ne za razrešnico še vedno aktualnim nadzornikom. Omenjene državne družbe bi sicer lahko vnovič pridobile glasovalne pravice, če bi objavile prevzemno ponudbo za Savo, znižale skupno lastništvo pod sedanji 25-odstotni prevzemni prag, "reši" pa jih lahko tudi nova zakonodaja, ki predvideva dvig prevzemnega praga na 33 odstotkov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 05. 2012 Stran: 22

Ljubljana - Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj je z včerajšnjim odvzemom glasovalnih pravic državnim lastnikom Save tik pred zdajci temeljito spremenil razmerje moči na jutrišnji skupščini kranjske družbe.

Ker so zaradi kršitve zakona o prevzemih država, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba in Aerodrom Ljubljana ostali brez glasovalnih pravic za njihov skoraj tretjinski delež, bodo imeli pri imenovanju novih članov nadzornega sveta ključno besedo zlasti banke in NFD Holding, ki ga po novem vodi Miran Kraševec. Razpleta skupščine za zdaj sicer še ni mogoče napovedati, le malo možnosti pa je, da bi prvotni predlog, po katerem bi bili v nadzorni svet ponovno imenovani Stanislav Valant, Janko Kastelic, Miran Kalčič in Jože Obersnel, dobil zadostno podporo. Temu namreč na neformalnih pogovorih nasprotuje večina lastnikov, ki si v nadzornem svetu zlasti ne želi Valanta in Kastelica.

Prav zaradi tega poznavalci razmer pričakujejo, da bo imenovanje novih nadzornikov Save kompromisni dogovor med NFD Holdingom, bankami, ki so do Save izpostavljene s skoraj 300 milijoni evrov, ter Merkurjem in Gorenjsko banko, ki sta s Savo lastniško prepletena.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 05. 2012 Stran: 10

ATVP Agencija državi odvzela glasovalne pravice

Ljubljana - V boj za nadzorniška mesta v Savi, v katerem sta na nasprotnih bregovih država in družbe iz skupine NFD, je včeraj posegla še ATVP; tako rekoč v zadnjem trenutku je državnim podjetjem prepovedala glasovanje na četrtkovi skupščini, na kateri bodo odločali o novih nadzornikih Save.

Brez glasovalnih pravic so ostali Aerodrom Ljubljana, Kad in Sod ter Republika Slovenija. Vsi trije skupaj obvladujejo najmanj tretjino Save, zato lahko ukrepanje agencije pomembno spremeni lastniška razmerja moči na skupščini, ki je volilna in na kateri bodo odločali o novih nadzornikih. Po sedanjem predlogu bi Savo tudi v prihodnje nadzirali predstavniki zadolžene skupine NFD (v sestavi Miran Kalčič, predsednik uprave Finetola v stečaju Janko Kastelic, nekdanji direktor holdinga NFD Stane Valant in nekdanji član Zavarovalnice Triglav Jože Obersnel), čemur pa niso naklonjeni vsi delničarji.

Imenovanju nadzornikov iz prejšnjega mandata precej nasprotujejo predvsem v društvu MDS. »Aktualni NS ni preprečil oškodovanja Save pod nekdanjo upravo Janeza Bohoriča, hkrati kar dva od predlaganih kandidatov v NS sedita že dvanajst let. To sta Miran Kalčič in Janko Kastelic, ki mu ni uspelo preprečiti stečaja Finetola,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Vse pa kaže, da je Kastelicu uspelo zavleči imenovanje stečajnega upravitelja za Finetol. Na celjskem okrožnem sodišču so včeraj potrdili, da uprava Finetola ni predložila popolnega predloga za stečaj, zato sodišče še ni imenovalo stečajnega upravitelja. To pomeni, da bo na skupščini Save lahko glasovala tudi uprava Finetola, ki je sicer že pred časom vložila predlog za stečaj.

Medij: Delo Avtorji: N. G. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 2

Trg kapitala Kaj bo z družbami v državni lasti?

Ljubljana - Poslanci so včeraj brez glasu proti sprejeli novelo zakona o prevzemih, ki dviguje prevzemni prag s 25 na 33 odstotkov, s čimer želi vlada oživiti slovenski trg kapitala. Opozicijski poslanci pa so opozarjali, da novela ne rešuje države, ki ji zaradi prekoračitve prevzemnega praga grozi odvzem glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki, Aerodromu Ljubljana in NKBM. »To je že druga novela zakona o prevzemih, ki se ne dotika problematike družb v državni lasti, ki jim grozi odvzem glasovalnih pravic,« je rekel poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik. Po njegovem mnenju bi izguba glasovalnih pravic v (strateških) družbah lahko povzročila nepopravljivo škodo državnemu premoženju: »S tem bi pred prihajajočimi skupščinami družb povzročili, da bodo manjšinski lastniki obvladovali družbe z večinskim deležem države, tudi upravljavsko, torej bodo lahko zamenjali nadzorne svete in kasneje uprave družb.«

Medij: Delo Avtorji: Belavič Gorazd Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 14. 05. 2012 Stran: 26

Domači trg Začenja se sezona skupščin delniških družb, odgovorni lastniki se jih udeležijo inpretresejo delo uprave

V prvih majskih dneh rasti delnic slovenskih blue chip podjetij ni bilo, imajo pa vlagatelji kar nekaj razlogov za prvo letošnjo »košnjo«. Donosnost številnih delnic je bila od začetka leta do konca aprila dvoštevilčna: Luke Koper 30, Zavarovalnice Triglav 24, Petrola 23, Aerodroma Ljubljana 16 odstotkov. Negativno gibanje tečajev v preteklem tednu je morda posledica ravno prodaj zaradi unovčevanja dobičkov.

Sicer pa so v zadnji dneh o datumih in dnevnih rednih skupščinah svoje lastnike obvestila javna podjetja. Skupščine bi šaljivo lahko enačili z roditeljskimi sestanki. Starši (delničarji) obiščejo učiteljico/-ja (nadzorni svet) in poizvedo o napredku svojega otroka (uprave oziroma podjetja). Ponekod otroci (uprava) priredijo poseben nastop (predstavitev rezultatov poslovanja in prihodnjih načrtov), tako da se starši (delničarji) lahko sami prepričajo o njihovi aktivnosti. Marsikje starši (delničarji) odločajo tudi o programu dela (statutu družbe) in kritično ocenijo učiteljico/-ja (odločajo o plačilu nadzornega sveta).

Medij: Večer Avtorji: J. Z.,Vidic Ivan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2012 Stran: 8

Prevzemni prag naj bi s 25 odstotkov dvignili na tretjino glasovalnih pravic. Novela zakona o prevzemih naj bi spodbudila trg kapitala, vlado pa najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala

Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o prevzemih in predlaga nujni postopek pri sprejemu. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da vladni predlog zvišuje prevzemni prag s sedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, s tem pa naj bi bila višina prevzemnega praga primerljiva z rešitvami v drugih državah EU. Slovenija po pojasnilih ministra s sedanjim 25-odstotnim prevzemnim pragom bistveno odstopa od rešitev v drugih državah članicah povezave, saj ima, razen Madžarske, najnižji prevzemni prag. Žerjav je naštel, da imajo Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska 30-odstotni prag, Poljska in Slovaška pa 33-odstotnega.

"Vlado pri tem najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala, je povedal minister in dodal, da z novelo vlada odpravlja tudi pomanjkljivost, "ki se je nehote prikradla v veljavni zakon", ko za prekrške ni mogoče kaznovati posameznikov. Novela tako določa pravno podlago, na podlagi katere bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznovala tudi posameznike. Žerjav je še zatrdil, da je novela usklajena s kvalificiranimi deleži o pridobitvi vrednostnih papirjev, denimo z zakonom o bančništvu.

Prag naj bi bil ovira

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012 Stran: 11

Vlada bo v četrtek obravnavala in predvidoma potrdila predlog sprememb zakona o prevzemih. Predlagan je dvig prevzemnega praga s 25 na 33 odstotkov »z namenom pozitivnega vpliva na oživitev kapitalskega trga«.

Slovenija imaz zdaj veljavnim zakonom ob Madžarski najnižji prevzemni prag med članicami EU; večina ima mejo določeno pri 30 odstotkih. Dvig praga je konec marca predlagala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), predlog pa je vladi formalno vložilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. »Obveznost podati prevzemno ponudbo že pri 25 odstotkih ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv vsaj na določene poslovne odločitve (to je na tiste, ki zahtevajo statutarno večino, kije navadno določena na 75 odstotkih), ne morejo doseči takšnega cilja brez prevzemne ponudbe, ki pa se mora nanašati na vse delnice,« opozarjajo v ATVP. Takšen ukrep bi skupaj z drugimi (postopen umik države iz družb brez strateškega pomena, zbiranje kapitala prek javnih ponudb vrednostnih papirjev in uvrstitev teh na organizirani trg) po mnenju ATVP domačim in tujim vlagateljem poslal »močan pozitiven signal«.