Addiko Bank

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 02. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Hypo Alpe Adria Bank nima zakonitega vodstva, vendar Banka Slo venije z guvernerjem Markom Kranjcem na čelu - vsaj za zdaj - ni ukrepala. Zakon o bančništvu namreč jasno določa, da mora uprava banke imeti vsaj dva člana, funkcijo člana uprave pa lahko opravlja zgolj oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije. V sredo imenovana člana uprave pa licence še nimata. V Hypo banki se tega problema očitno zavedajo: začasno sta vodenje banke prevzela Johannes Proksch in VVblfang Edelmiiler, od maja lani člana nadzornega sveta banke. Kot so nam včeraj zatrdili v Hypo banki, so za to dobili odobritev Banke Slovenije, Proksch pa je včeraj tudi obiskal Banko Slovenije.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 01. 2011 Stran: 19

Na dan, ko je pred 19 leti Vatikan priznal Slovenijo, sta Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding ugotovila, da sta insolventna. Možnosti, da bi se izognila stečaju, je zelo malo. Upravi obeh holdingov bosta upnikom najverjetneje sicer predlagali postopek prisilne poravnave, toda banke upnice se nagibajo k stečaju. Slednjemu se lahko po trditvah naših virov družbi izogneta zgolj, če bodo njuni lastniki našli investitorje, ki bi ju bili pripravljeni dokapitalizirati. Pri tem bankirji poudarjajo, da bi morali v kapital obeh holdingov vložiti več kot sto milijonov evrov, kar pa je glede na dosedanja ravnanja lastnikov, ki so reševanje prelagali le na pleča bank, težko pričakovati.

Zvon Ena Holding je v 54-odstotni lasti Gospodarstva Rast (njegova večinska lastnica je mariborska nadškofija, ostali delež pa je v lasti škofij Celje in Murska Sobota).

Največji posamični lastnik družbe Zvon Dva Holding je s 15,5-odstotnim deležem Slavonski zaprti investicijski sklad (delež ima shranjen na Hypo Alpe Adria Bank), sledijo pa Krekova družba in njeni skladi s skupaj dobro desetino delnic, Interfin Naložbe (5,5-odstotka), Nadškofija Maribor (2,3 odstotka), Deželna banka Slovenije (2,3 odstotka), vrsta drugih cerkvenih institucij...

Insolventnost sta morala holdinga razglasiti, ker imata že več kot dva meseca neporavnane obveznosti, ki presegajo 20 odstotkov vseh obveznosti družbe (trajnejša nelikvidnost). Če v vmesnem času upniki ne bodo predlagali stečaja, bo sodišče začelo odločati o predlogu prisilne poravnave predvidoma šele aprila, v primeru predloga za stečaj pa kakšen mesec prej.

Največji upniki Zvona Ena Holdinga so banke, ki jim dolguje skoraj 230 milijonov evrov, ter Zvon Dva Holding, ki se je za Zvon Ena Holding zadolžil za več kot sto milijonov evrov. Zvon Dva Holding bankam skupaj dolguje okoli 140 milijonov evrov. Med bankami je daleč največja upnica NLB, ki ji oba Zvona dolgujeta več kot sto milijonov evrov, ostale večje upnice pa so po naših informacijah Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka in Hypo banka.

Za posojila sta holdinga zastavila vse svoje premoženje. Poleg T2, ki je že v postopku prisilne poravnave, med njune večje naložbe sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrolu, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 9

Sporno lastninjenje pivovarne vendarle na sodišče

Pivovarna svojega nekdanjega direktorja in njegovo družbo Atka - Prima toži za dobrih 13,3 milijona evrov - Tožbe bodo vložile tudi hčerinske družbe pivovarne

Ljubljana - Po dolgotrajnem ugibanju, ali bo Pivovarna Laško ukrepala proti Bošku Srotu, se je to včeraj vendarle zgodilo. Rezultat je odškodninska tožba, s katero pivovarna svojega nekdanjega direktorja in njegovo družbo Atka-Prima toži za dobrih 13,3 milijona evrov. Odškodninske tožbe zaradi odškodovanja bodo vložile tudi odvisne družbe Pivovarne Laško, so včeraj Laščani sporočili na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Z vložitvijo odškodninske tožbe proti Bošku Šrotu je Pivovarna Laško uresničila zavezo, ki jo je dala svojim delničarjem na skupščini junija lani; takrat so ti odločili, da mora Laško najpozneje čez šest mesecev vložiti ustrezne odškodninske tožbe proti nekdanjim odgovornim - torej tudi Bošku Šrotu.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 9

V sredo so v Pivovarni Laško tik pred iztekom polletnega roka le vložili prvo odškodninsko tožbo zoper Boška Šrota in podjetje Atka-Prima. Anton Turnšek, dolgoletni Šrotov predhodnik in kasneje njegov prvi nadzornik, za zdaj ostaja brez tožbe

Iz Pivovarne Laško so včeraj poslali skopo sporočilo, da so v sredo na podlagi z veliko večino oddanih glasov potrjenega sklepa lanskoletne skupščine delničarjev, ki je bila 16. julija, zgolj nekaj dni pred iztekom polletnega roka na celjskem okrožnem sodišču le vložili odškodninsko tožbo zoper Boška Šrota in družbo Atka-Prima, ki je zdaj v stoodstotni lasti njegove žene Anice Šrot Aužner. Z odškodninsko tožbo od njiju zahtevajo plačilo odškodnine v višini 13,34 milijona evrov iz naslova oškodovanja Pivovarne Laško zaradi poslov v letih 2008 in 2009. Obstaja možnost, da bodo v prihodnosti vložili dodatne odškodninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki jo je utrpela laška pivovarna, tudi zaradi nedokončanih sodnih postopkov, v tem trenutku še ni znan, so navedli v Pivovarni Laško ter dodali, da bodo odškodninske tožbe vložile tudi njihove odvisne družbe.

Kakšen bo izplen?

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Druga plat Datum: 06. 01. 2011 Stran: 2

Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala zahteva dodatno v preiskovanje 24 obdolžencev, razširitev preiskave suma njihovega zlorabljanja položajev - Čemu bi sploh Petrol odkupoval tvegane terjatve neke odvetniške pisarne do insolventnega SCT? - Zakaj potem Petrol ni pomagal tudi Adrii ali Vegradu?

Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za dodatno preiskovanje suma zlorabe položaja, ki naj bi jo zagrešilo 24 obdolžencev. Zahtevo je vložila 29. decembra lani. Državno tožilstvo predlaga razširitev preiskave poslovanja SCT z navideznimi oziroma slamnatimi podjetji, ki naj bi jih z nepoštenimi nameni predsednik uprave SCT Ivan Zidar in še nekateri z njim povezani posamezniki ustanavljali v tujini. Tožilci so ob dokaze o sumljivem poslovanju teh »podjetij« - ob poslovanje v imenu družbe SCT ter v imenu osmih družb s sedeži v tujini in z odprtirni poslovnimi računi pri banki Hypo Alpe Adria v Celovcu - trčili že pred dvema letoma, ko so komaj začeli zares preiskovati, kako je pri poslovanju SCT s takšnimi »podjetji« lahko poniknilo več milijonov evrov in v čigave žepe.

Spomnimo se: zoper obdolženega prvega moža SCT in nekatere njegove najtesnejše sodelavce (Jožeta Prostorja, Andreja Krajnca, Danico Mušič in Andreja Feguša) je državno tožilstvo v začetku decembra lani vložila obtožnico zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic, več kaznivih dejanj ponarejanja listin ter se zaradi pranja denarja in utaje davkov. Le nekaj dni pozneje je tudi združenje malih delničarjev državnemu tožilstvu prijavilo sum spornega pretakanja premoženja med družbama SCT in SCT Investicije.

Sporni posli SCT z navideznimi podjetji naj bi med letoma 2004 in 2006 sovpadali z 2,2 milijona evrov davčnih utaj.

Večina davčnih zlorab naj bi bila povezana z navideznimi svetovalnimi storitvami: navidezna podjetja naj bi namreč prejemala nakazila za svetovalne storitve, ki pa menda nikoli niso bile opravljene. Kakor koli, ob zgoraj navedenem kaže omeniti še vsaj dve podrobnosti. Prvič, v minulem tednu je upravni odbor družbe SCT priznal, da je družba, ki jo vodi, insolventna, in ko je začel izvajati ukrepe za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, je sklenil podati predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Nekateri so to razumeli celo kot poskus razmeroma učinkovitega pritiska na politiko, »čustvenega izsiljevanja« Pahorjeve vlade. In drugič, tik pred silvestrovim se je po gradbeniških kuloarjih začelo ugibati, ali se bo Zidar v kratkem umaknil iz fotelja predsednika upravnega odbora največjega slovenskega gradbenega podjetja in obdržal »le« položaj direktorja SCT Holding, ki sicer obvladuje SCT. No, Zidar je takšne govorice na mah odločno zanikal kot povsem iz trte izvite. O upokojitvi, zagotavlja, še ne razmišlja.

S čim bo SCT plačal Petrolu?

Kaj pa je mogoče reči o včerajšnji novici, ki je skozi medijski eter udarila kot strela z jasnega, češ da je uprava Petrola - Petrol sicer resda ni v večinski državni lasti, je pa zato država (vlada) še vedno njen največji lastnik - nase prenesla skoraj 160.000 evrov terjatev (s pripadajočimi obrestmi), ki jih je doslej do SCT imela odvetniška pisarna Dušana Korošca? Korošec je s sklenjenim poslom prav gotovo lahko zadovoljen.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 12. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Napovedi, da bi Zvon Ena Holding lahko v kratkem končal v insolventnih postopkih, so vse bolj verjetne. Njegovi tuji svetovalci, ki so jih izbrali v Vatikanu, so po dveh mesecih minuli petek bankam posredovali predlog sanacijskega načrta.

Toda ta je za banke upnice z Novo Ljubljansko banko na čelu podcenjujoč in popolnoma nesprejemljiv. Namesto da bi ponudili zahtevane garancije, da bo družba dokapitalizirana ali da bodo banke poplačane, namreč predlagajo, naj banke pristanejo deloma na odpis terjatev in deloma na njihovo pretvorbo v podrejeni dolg (tako imenovano mezaninsko financiranje).

Po naših informacijah je mednarodna skupina svetovalcev iz skupine TMF (ukvarja se s pripravo projektov reorganizacije, zmanjševanja stroškov in pripravo podrobnih finančnih izkazov) in investicijske banke Rothschild, ki jih je najela Nadškoftja Maribor kot posredno večinska lastnica Zvona, dala jasno vedeti, da lastnikom ne bodo predlagali dokapitalizacije podjetja, kar so zahtevale banke. Po enem od scenarijev so sicer predvideli tudi denarno dokapitalizacijo v višini 60 milijonov evrov, vendar niso dali zagotovil, ali in kdo bi sploh dokapitaliziral Zvon.

NLB je pred časom želela, da bi iz reševanja Zvona izločili telekomunikacijsko družbo T2, da se njeno poslovanje zaradi agonije lastnika ne bi poslabšalo, toda Zvonovi svetovalci so izrecno povedali, da si želijo reševati Zvon in njegove naložbe kot celoto. Ponudili so, da bi vodili sanacijo T2 in odprodajo naložb, s katerimi naj bi se poplačale banke. Poleg T2 med večje naložbe Zvona sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrol...

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U.S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 4

Skupina Pivovarna Laško bo prihodnje leto odprodala naložbe v Delu, Fructalu in Mercatorju. Samo v Mercatorju ima pivovarna več kot 23-odstotni delež, z uspešno izvedenimi prodajami pa bi dolg skupine konec leta znašal še približno 160 milijonov evrov.

V poslovnem načrtu, objavljenem na spletnih straneh borze, je do konca junija vključen Fructal, medtem ko Delo ni več vključeno v načrte skupine. Sicer načrtujejo več kot 6-odstotno rast prodaje, skupaj pa naj bi v skupini prodali za dobrih 240 milijonov evrov. Prihodki zgolj družbe Pivovarna Laško naj bi prihodnje leto znašali 80 milijonov, čisti dobiček pa naj bi presegel 18 milijonov evrov.

V Laškem naj bi prodali 16 odstotkov več kot letos oziroma več kot 1,1 milijona hektolitrov vseh pijač, od tega kar 96 odstotkov piva. V poslovnem načrtu so poleg povečanja prodaje izpostavljene tudi dejavnosti, ki so povezane z zmanjševanjem obremenitve okolja, predvsem na področju odpadnih vod in odpadkov. Prizadevanja bodo usmerjena v racionalno porabo električne energije ter zemeljskega plina. Posebno pozornost bodo namenili vodovarstvenem področju in vodi kot vitalnemu viru celotne skupine Pivovarna Laško.

Medij: Šentjurčan Avtorji: VE. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 8

Šentjursko podjetje Alpos, kije v postopku prisilne poravnave in bankam ter drugim upnikom dolguje 213 milijonov evrov, je v začetku decembra oddalo spremembo programa finančnega prestrukturiranja. Ta naj bi vzpostavil novo lastniško strukturo podjetja, v kateri ima zdaj največji delež družba ArcelorMittal iz Ostrave, petinska deleža pa imata Benkol Establishment in Hypo Alpe-Adria-Bank. Če bo novi načrt finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave sprejet, bodo nove lastnice Alposa postale banke upnice z 80-odstotnim deležem, 20-odstotna lastnica pa bo Slovenska industrija jekla. Kot je povedal član uprave in direktor financ Rado Marot, pričakujejo postopek glasovanja o prisilni poravnavi v začetku naslednjega leta.

Upajo na dogovor bank upnic

Uprava šentjurskega podjetja Alpos je v začetku decembra na svoji spletni strani objavila obvestilo, da so v postopku prisilne poravnave pravočasno oddali spremembo programa finančnega prestrukturiranja skupaj z drugimi potrebnimi sklepi, v katerem je predvideno, da bodo navadni upniki poplačani bolje kot v osnovnem programu. Poplačilo navadnih upnikov se predvideva v 55-tih odstotkih, kar pomeni, da bo pretežni del upnikov dobil poplačano terjatev glede na obliko in kvaliteto zavarovanja ter razvrstitev (ločitveni ali navadni upniki) v skupni višini več kot 70 odstotkov.

Medij: Finance Avtorji: Bavčar Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gostujoči komentar Datum: 22. 12. 2010 Stran: 12

GOSTUJOČI KOMENTAR

Ko boste prebrali ta sicer sposojeni naslov in videli še ime pisca, se boste morda zdrznili. 0 zločinu in kazni tu vendarle ne more biti dvoma. Pa je res vse tako, kot se zdi in piše? Velikokrat sem se spraševal, zakaj tak »pravičniški« bes politike, medijev in druge javnosti do mene. Najprej sem odgovor iskal v vsem, kar sem počel v zadnjih 20 letih. S svojim delom v opoziciji v prejšnjem režimu in v štirih slovenskih vladah se nisem nikoli posebej hvalil, ali bog ne daj, da bi o tem celo napisal knjigo, kot je med Slovenci v navadi, a bil sem zraven. V človeški biti je, da ljudje posameznika, kije v nekem obdobju aktivno sooblikoval čas in vkaterega projicirajo svoja pričakovanja, hitro in še prehitro obtožijo za svoje neuspehe. Upe in pričakovanja zamenjajo zabes in prekipela čustva. Se posebej, ker se številnim zdi, da se je v teh 20 letih slovenska država spremenila v blaten kaos, in ker hitro pozabljamo predvsem slabe stvari, se celo zdi, da smo v prej šnji državi lepše in bolje živeli. Tako nibrez soli to, kar mi je ob kavi zadnjič rekel Tine Hribar, danam Slovenci vresnicizamerijo, da smo jih potisnili v osamosvojitev, in da so Demosove stranke zato izgubile prve volitve po nastanku samostojne države. Seveda je to samo eden od razlogov, domišljavo in naduto bi bilo, če bi mislil, daje zgolj to razlog za poskus mojega medijskega uboja in politično represivnega obračuna z menoj.