Addiko Bank

V Petrolu ni vezane trgovine

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 18. 12. 2010 Stran: 16

V Petrolu ni vezane trgovine

To zagotavlja Aleksander Svetelšek, predsednik uprave Petrola in predsednik združenja Manager, v odgovoru na vprašanje o morebitnem pogojevanju dobaviteljem blaga za široko porabo v stilu, kupimo blago pri vas, če boste vi pri nas kupili elektriko. Naftni trgovec seje namreč jeseni intenzivno lotil trženja elektrike za podjetja in gospodinjstva. Prodajo elektrike namerava krepko povečati in domnevamo, da med novimi naročniki računa tudi na podjetja, ki so njihovi dobavitelji. Zakaj Petrol močneje vstopa v trgovino z elektriko? Med drugim tudi zato, ker novi trendi kažejo, da se čedalje bolj uveljavljajo električna vozila in varčni avtomobili, ki porabijo približno desetino manj bencina kot stari. Upad prodaje goriva in s tem prihodkov želijo nadomestiti z večjo prodajo elektrike.


Primere tajkunizacije lahko preštejemo na prste ene roke, hkrati pa je tisoče podjetij delalo odlično. Ugled menedžerjev v cehu ni padel, zato ker Združenje Manager še nikoli ni imelo toliko članov, kot jih ima v tem trenutku.


Začniva pogovor z zadnjo spremembo. Od tega tedna, torej od torka, je bencin znatno dražji. Liter 95-oktanskega bencina je zdaj kar za 10 centov dražji, kot je bil v začetku leta. Zakaj tolikšne podražitve glede na to, da je država znižala trošarine?

Kako so se merfinovci dokopali do Merkurja in ga nato izgubili

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Zametki menedžerskega odkupa Merkurja segajo v december 2006, ko je Engrotuš na dražbi premagal Mercator in od paradržavnih skladov za več kot 90 milijonov evrov kupil četrtinski delež Merkurja.


V prvih mesecih leta 2007 je Engrotuš svoj delež začasno prenesel na več slovenskih bank, iz katerih so se delnice po obrokih začele seliti v last Merfina, ki je do srede julija 2007 zbral že četrtino vseh Merkurjevih delnic. Drugega novembra istega leta je Merfin, skupaj s Savo, Banko Koper, Interfin Naložbami in družbo Euro-Veneto, objavil tudi uradno prevzemno ponudbo, težko 405 evrov za delnico, konzorcij pa je na dan objave prevzema obvladoval že več kot tri četrtine Merkurjevega lastništva. Po končanem prevzemu so iz lastništva iztisnili še preostale male delničarje. Pred tem je moral Merkur od družb, povezanih s Francem Gajškom, odkupiti več naložb, v zameno pa je ta umaknil svoje tožbe, s katerimi je več mesecev blokiral iztisnitev malih delničarjev. Po končanem prevzemu je lastništvo Merkurja kot prva zapustila zagrebška družba Euro-Veneto, ki je nato končala v likvidaciji, za njo pa so se izgubile vse sledi.

Kako je Bine Kordež osvojil Merkur in zapustil pogorišče

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 12. 2010 Stran: 5

Leto 1998 ► Vodenje Merkurja od Jakoba Piskernika prevzame Bine Kordež, takrat je v podjetju zaposlen že 10 let.

Leto 1999 ► Merkur prevzame Kovinotehno.

Leto 2003 ► Merkur dokončno prevzame Bofex Jurija Schollmaverja, kije v Merkurjevi bilanci naredil veliko luknjo.

Januar 2007 ► Engrotuš od Kada in Soda na dražbi kupi 319.181 delnic Merkurja in jih pozneje proda Factor banki, Banki Koper, NLB in Abanki.

Julij 2007 ► Merfin (podjetje menedžerjev Merkurja) kupi 193.598 delnic Merkurja od Engrotuša, NLB in Factor banke.

September 2007 ► Podjetje Bineta Kordeža BK Kapital pri Factor banki najame osem milijonov evrov posojila. Za posojilo Kordež zastavi 30,95 odstotni delež Merfina.

Oktober 2007 ► Merfin objavi prevzem Merkurja z Banko Koper, Savo, Interfin Naložbami in Euro-Venetom (pred objavo so imeli 78,5 odstotka delnic Merkurja, na koncu 97 odstotkov).

Lizinška dejavnost kljub vse večjim sumom o nepravilnostih brez regulacije

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 11. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Lizinška podjetja zagotovo niso zanemarljiv akter na slovenskem finančnem trgu, najmanj nadzorovano pa je poslovanje tujih lizinških družb. Medtem ko ima Banka Slovenije skozi nadzor bank vpogled v lizinške družbe slovenskih bank, so lizinška podjetja s tujimi lastniki, tudi bančnimi, popolnoma siva lisa. Največji igralec na slovenskem lizinšem trgu je s skoraj polovičnim tržnim deležem po bilančni vsoti Hypo Leasing, ki ga vodi Andrej Potočnik. Ta ne spada pod okrilje Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ampak neposredno pod avstrijsko družbo Hypo Alpe Adria Leasing Holding. Navedeno pomeni, da je delovanje Hypo Leasinga, katerega bilančna vsota je septembra znašala 2,63 milijarde evrov, s stališča stabilnosti finančnega sistema povsem nenadzorovano. Nadzorujejo ga lahko le avstrijski organi, katerih pomanjkljivosti pa so se razkrile od zadnji aferi okoli Hvpo banke.

ATVP kaznoval šest bank

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 09. 2010 Stran: 9

Blokirane glasovalne pravice v Mercatorju

Agencija za trg vrednostnih papirjev jim očita usklajeno delovanje pri lanski zaplembi delnic »najboljšega soseda« in kršitev zakona o prevzemih

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev je šestim domačim bankam »zablokirala« glasovalne pravice v Mercatorju zaradi usklajenega delovanja pri lanski zaplembi delnic najboljšega soseda in kršitve zakona o prevzemih.


Brez glasovalnih pravic v Mercatorju so ostale Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper in Gorenjska banka; te skupaj obvladujejo nekaj več kot četrtino (25,5 odstotka) najboljšega soseda, ne pa tudi dve tuji banki (Unicredit in Hypo Alpe-Adria-Bank), ki skupaj obvladujeta desetino Mercatorja.

To pomeni, da banke, med njimi tudi Nova Ljubljanska banka, ne morejo upravljati svoje premoženje v najboljšem sosedu, kar je že druga ostra sankcija, ki jo je proti bankam v slabem tednu dni izrekla ATVP. Ne gre pozabiti, da je glavni nadzornik kapitalskega trga prejšnji teden ostro ukrepal tudi v primeru Pivovarne Laško in dvema bankama (Novi Ljubljanski banki in Banki Celje) zaradi usklajenega delovanja zamrznil glasovalne pravice v Laškem.

ATVP odločil o bančni zaplembi delnic

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj odločil glede lanske bančne zaplembe delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Gre za morebitno usklajeno delovanje in s tem kršenje zakona o prevzemih.


Znano je, da je ATVP zaradi suma usklajenega delovanja maja letos vzel pod drobnogled osem bank, ki so avgusta lani skoraj sočasno mariborskemu holdingu Infond zaplenile delnice Pivovarne Laško in Mercatorja: poleg Nove Ljubljanske banke in Banke Celje so delnice takrat zasegle še Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Probanka, Gorenjska banka, Banka Koper in avstrijska banka Hypo, ki so tako postale tudi pomembne solastnice obeh družb; v pivovarni danes skupaj obvladujejo več kot polovico kapitala, v Mercatorju pa imajo skoraj 35 odstotkov kapitala.

Ker so se banke za zaplembo odločile skoraj sočasno, je ATVP posumil, da bi lahko pri tem šlo za usklajeno delovanje, kar pa zakon o prevzemih prepoveduje, zato je proti bankam v primerih obeh podjetij začel postopek. Presojo je, kot so potrdili na ATVP, končal včeraj, odločitev pa še ni znana, saj želi glavni nadzornik finančnega trga s svojo odločitvijo najprej seznaniti vse banke, ki jih je vzel pod drobnogled.

Žugelj s postopki proti bankam postavlja procese detajkunizacije na glavo

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 21

Kakšni so dejanski nameni direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja, je vprašanje, ki se zastavlja vpletenim ob branju obrazložitve poziva, s katerim je agencija začela postopek proti bankam kot lastnicam Mercatorja in Pivovarne Laško zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje.


Utemeljitev, s katero poskuša ATVP bankam dokazati usklajeno delovanje pri lanskem zasegu delnic Infonda Holdinga in ki jo razkrivamo, namreč tudi pravni strokovnjaki, ki so želeli ostati neimenovani, označujejo za pomanjkljivo in strokovno neutemeljeno. Kljub temu pa je iz neuradnih informacij mogoče slutiti, da name- 1 rava ATVP vztrajati do konca bankam prepovedati uresničevanje glasovalnih pravic do objave prevzema ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov Mercatorja in Pivovarne Laško.

Med bankami naj bi veljal sporazum

Agencija ocenjuje, da v lastništvu Mercatorja vsaj od avgusta 2009 usklajeno delujejo NLB, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Nova KBM in Banka Koper, ki skupaj obvladujejo 25,49-odstotni delež, v Pivovarni Laško pa poleg omenjenih bank še Probanka, njihov skupni delež znaša 46,54 odstotka. Očita jim, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. S tem naj bi banke kršile prevzemno zakonodajo. Argumenti ATVP za dokazovanje usklajenega delovanja bank v Mercatorju in Pivovarni Laško so skoraj identični, o nijh pa je mogoče resno dvomiti že na podlagi javno znanih dejstev in informacij.

Prvič; agenciji se zdi sporno, da so banke v zgolj devetih dneh avgusta lani skupaj presegle prevzemni prag v obeh družbah. Toda znano je, da je bil aprila lani sprejet zakon o jamstveni shemi, ki je bankam, ki so za svoje poslovanje pridobile jamstva države, prepovedal nadaljnje financiranje menedžerskih odkupov. Poleg tega Infond Holding, ki je imel pri bankah večinoma kratkoročna posojila, teh ob zapadlosti ni mogel poplačati, zato so banke začele po večkratnih neuspešnih pozivih za vračilo posojil vnovčevanje za posojila zastavljenega premoženja, torej delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Ob tem velja posebej opozoriti, da je NLB kot največja kreditodajalka Infonda Holdinga z javnim pozivom lani junija poskušala najti morebitne kupce za deleže v Mercatorju in Pivovarni Laško, s kupnino pa bi nato poplačala posojila Infondu Holdingu. Toda ponudbe so bile neustrezne, zato je NLB kot prva izmed bank upnic po zasegu delnic te avgusta lani prodala na Ljubljanski borzi, kar ji je dovoljevala zakonodaja in kar so predvidele tudi posojilne pogodbe z Infondom Holdingom. Da bi zaščitile svoje interese, so NLB v naslednjih dneh sledile ostale banke, med drugim zato, ker je Infondu Holdingu zaradi insolventnosti že grozil stečaj in ker je začela strmo padati tudi vrednost delnic Laškega in Mercatorja na borzi. Težko je torej sklepati, da je bil interes bank pridobiti nadzor nad vodenjem Mercatorja, ampak zgolj zavarovanje njihovih finančnih interesov. ATVP moti, da so se posojila iztekla skoraj sočasno

Drugič; ATVP banke sumi kršitve zakonodaje tudi zato, ker so v zelo kratkem času skupaj presegle prevzemni prag 25 odstotkov, medtem ko so imele pred tem skupaj zanemarljive deleže. Ob tem je jasno, da banke niso mogle pridobiti manjšega deleža glede na astronomsko posojilno izpostavljenost Infonda Holdinga. Zavarovanje posojil je običajna bančna praksa, v primeru težav pri poplačilu posojilnih obveznosti pa banke v postopke unovčevanja zavarovanj sili tudi Banka Slovenije.

Center Naložbe po poti Infonda Holdinga tudi uradno v stečaj

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 08. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Center Naložbe, družba prek katere je Boško Šrot pred štirimi leti začel svoj »pohod« nad lastništvo Pivovarne Laško, je včeraj doletela usoda Infonda Holdinga. Stečaj. Upniki Centra Naložb so namreč soglasno zavrnili prisilno poravnavo, okrožno sodišče v Mariboru pa je včeraj začelo stečajni postopek.

Kot smo razkrili v Dnevniku, so proti prisilni poravnavi glasovale vse družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki pa so bile tudi edine, ki so o prisilni poravnavi sploh glasovale. O prisilni poravnavi poleg avstrijske

Hypo Alpe Adria Bank in Nove KBM ni glasovala niti družba Kolonel, večinska lastnica Centra Naložb, ki je s stečajem družbe izgubila večino premoženja. Ker Kolonel svojega glasu ni oddal, se je štelo kot, da je glasoval proti prisilni poravnavi in torej za stečaj Centra Naložb.

Z začetkom stečaja je brez premoženja ostalo kar 33.166 malih delničarjev Centra Naložb. Od družbe, ki je imela še konec leta 2007 več kot 130 milijonov evrov premoženja in praktično nobenih posojil, so namreč ostala le še posojila, ki za najmanj 65 milijonov evrov presegajo premoženje družbe. Kmalu zatem, ko je Kolonel leta 2006 prevzel Center Naložbe (tedaj še Infond Holding 1), je ta začel razpro dajati svoje premoženje in se krepiti v lastništvu Infonda Holdinga ter Pivovarne Laško.

 

Laščani poslali Center Naložbe namesto v "prisilko" v stečaj

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 05.08.2010 Stran: 22
 
Ljubljana - Center Naložbe, eden izmed ključnih členov v verigi, preko katere je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško, gre v stečaj.
 
Laščani so v stečaj poslali nekdaj vplivni Center Naložbe, ki mu je ostalo le še sedem milijonov evrov premoženja, pa še vnovčljivost tega je vprašljiva.
 
Usodo finančno izčrpanega holdinga so namreč zapečatile družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki so glasovale proti prisilni poravnavi. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi se sicer izteče šele jutri, vendar preostali upniki (Hypo Banka, Zlata Moneta II...) izida ne morejo več spremeniti, saj bi moralo prisilno poravnavo podpreti najmanj 60 odstotkov vseh navadnih upnikov.

"Proti prisilni poravnavi smo glasovali, ker smo ocenili, da lahko svoje terjatve dobimo poplačane v večji meri in hitreje (o.p. v stečaju) kot v prisilni poravnavi," nam je povedal predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli. Družbe iz Skupine Pivovarna Laško sicer že od vsega začetka niso bile naklonjene prisilni poravnavi, jeziček na tehtnici pa je dokončno prevesilo poročilo o načrtu finančnega prestrukturiranja Centra Naložb, ki ga je pripravil Dean Mikolič, direktor družbe P&S Group. Mikolič je namreč v svojem poročilu ocenil, da ne obstaja niti 50 odstotkov možnosti, da bi upniki dobili poplačanih vsega 7,5 milijona evrov od kar 82 milijonov evrov obveznosti.
 
Celotna prisilna poravnava Centra Naložb je sicer temeljila na 30-milijonski dokapitalizaciji, ki bi jo morala izvesti novoustanovljena družba TS Zeron Imperial, katere lastniki uradno domujejo na Komorskih otokih. Toda, kot smo že poročali v Dnevniku, TS Zeron Imperial k svojemu pismu o nameri ni predložil nobenih garancij, pismo o nameri pa ni bilo zavezujoče.
 

Tudi nadzorni svet zanima, ali je Vegrad plačilno sposoben

Medij: Večer Avtorji: Kramer Franc Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2010 Stran: 9

Številne informacije v javnosti vzbujajo dvom o resničnosti zagotavljanja uprave, da družba ni insolventna

Kljub nenehnemu zagotavljanju uprave velenjskega Vegrada, da družba ni insolventna, pa številne informacije, ki se pojavljajo v javnosti, zbujajo dvom o resničnost njenih trditev, so na torkovi seji menili člani nadzornega sveta te družbe in upravo ponovno pozvali, naj najkasneje do 6. avgusta 2010, to je do jutri, pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe. Po pridobitvi vseh potrebnih podatkov se bo nadzorni svet nemudoma odločil o nadaljnjih ukrepih, ki jih mora skupaj z upravo izvesti skladno z ustrezno zakonodajo.


Če poročila ne bo -"priznanje" insolventnosti

Nadzorni svet ugotavlja, daje nastal med tistim, kar zagotavlja uprava, ter nekaterimi dejstvi velik razkorak. Uprava vztraja, da je družba solventna, nasprotno kažejo dejstva, kot so blokada računov, neizplačila plač, neizpolnjevanje obveznosti do dobaviteljev. Prav zaradi tega, da bi položaj razjasnili, je NS že na prejšnji seji upravi naložil, naj najkasneje do 6. avgusta pripravi celovito poročilo. "Pričakujemo, da bo uprava to naredila," nam je včeraj dejal Klemen Boštjančič, predsednik Vegradovega NS. "V vsakem primeru pa se bomo znova sestali prihodnji teden, ne glede na to, ali bodo kaj poslali ali ne." Že na torkovi seji so sklenili, da bo, če uprava poročila ne pripravi, NS na podlagi drugih dejstev sklepal, da je družba postala insolventna, ter od uprave zahteval uvedbo postopkov insolventnosti dražbe v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Ogrožena dokapitalizacija

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.