Medij: PLANET TV Oddaja: ARGUMENT - Ovadba Dne: 13. junij 2019 Ura: 21:40

MIRKO MAYER (voditelj): Videli boste kazensko ovadbo, ki so jo kriminalisti NPU pisali več kot dve leti. Dolga je slabih sto strani, na katerih policija dokazuje, da je vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem nezakonito razlastili še male lastnike. Vzeli so jim 250 milijonov evrov kapitala, k nakupu katerega jih je pred tem prav tako nagovarjala država. Še več, na podlagi prirejenih podatkov naj bi nam država iz žepov vzela dodatno milijardo, ki pa je kot kaže NLB sploh ni potrebovala. Kdo je torej lagal o stanju v največji državni banki? Pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala bančno luknjo in kdo je odgovoren? Res samo bankirji ali tudi naša politika? Z nami so odvetnik razlaščenih Slovencev Aleš Kaluža, predsednik Društva Malih delničarjev Rajko Stankovič in poslanec SMCJani Möderndorfer, šef ene od preiskovalnih komisij, ki je prečesala poslovanje Nove Ljubljanske banke. V studiu pozdravljam tudi kolega Primoža Cirmana, ki je od blizu spremljal to dogajanje. A še prej poglejmo anatomijo primera.

Za ogled oddaje pritisnite TUKAJ ali na sliko.

RAJKO GERIČ (novinar): Razumete bančno luknjo? Ja, to je tista milijardna jama, ki so nam jo skopali tajkuni ob velikodušnosti državnih bank, ki so jih nekritično zalagale s krediti, ki jih seveda niso mogli odplačati. Tako nekako se ta zgodba prodaja že leta po finančni krizi, a ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada na skoraj sto straneh zadevo postavlja v drugačno luč. Res je, bili so tajkuni in bile so radodarne državne banke. A luknja, ki smo jo pokrili davkoplačevalci, ni bila tako velika kot so nam jo naračunali. Kriva pa je Banka Slovenije in njeno vodstvo, ki je po diktatu Bruslja luknjo umetno poglobila, da bi lahko banke podržavila. Terjatve pa prenesla na slabo banko.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Okroglo milijardo več smo davkoplačevalci, če beremo ovadbo proti vodstvu Banke Slovenije, preplačali za prenos slabih terjatev. Kriminalisti ugotavljajo, da je vodstvo Banke Slovenije vedelo, da je bilo vrednotenje premoženja banke opravljeno v tako imenovanem pregledu kvalitete kreditnega portfelja, to je AQR metoda, ki pa ni bila izvedena za namene računovodskega poročanja in ni bila izdelana v skladu s pravili mednarodnih računovodskih standardov. Ovadeno vodstvo banke tudi ni želelo razkriti načina in metodologije vrednotenja. Kriminalisti tudi zapišejo, da ob hišni preiskavi guverner Banke Slovenije ni želel odgovarjati na njihova vprašanja, prav tako se ni udeležil zaslišanja, ampak je pisno sporočil, da se bo branil z molkom in ne bo dajal izjav, policiji seveda.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Kaže, da je določenim v Sloveniji uspelo, da zdaj celo institucije kažejo oziroma mislijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2014 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih institucij.

RAJKO GERIČ (novinar): Kriminalisti tudi ugotavljajo, da izbris lastnikov podrejenih instrumentov, po domače lastnikov obveznic državnih bank ni bil nujen.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Pomeni, da je vlada očitno odgovornost za dokapitalizacijo državnih bank prenesla na državljane, ki so na žalost potem v postopkih dokapitalizacije v letu 2013 bili izbrisani.

RAJKO GERIČ (novinar): In kako so na koncu zapisali bančno luknjo? Kriminalisti so z zaslišanji ugotovili, da so uslužbenci NLB končno različico načrta prestrukturiranja NLB na koncu meseca novembra 2013 napisali v prostorih Banke Slovenije v neobičajnih okoliščinah. Uslužbenka Banke Slovenije jih je poklicala, da se zglasijo pri njih. Najprej so morali podpisati izjave o zaupnosti. Nato so na prenosnih računalnikih, ki so jih prinesli s sabo, morali izklopiti povezavo s spletom. Nato pa so morali v načrt vnesti številke, ki jim jih je predložila uslužbenka Banke Slovenije. Uslužbenci NLB so se morali zavezati, da s temi številkami ne bodo seznanili niti svojih šefov, torej uprave NLB. Po zaključku tajne operacije pa so morali osebne računalnike pustiti v prostorih Banke Slovenije in so jim jih vrnili šele po javni objavi o znesku finančne dokapitalizacije NLB. Iz prvotnih 500 milijonov evrov smo tako banko dokapitalizirali z milijardo in pol.

BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.

RAJKO GERIČ (novinar): Ja, ko se je reševalo razpadajoči evro sistem, so bile očitno dovoljene tudi bližnjice. A slovenski kriminalisti utemeljeno ugotavljajo, da so bile nezakonite in da je peterica vpletenih, ki je vodila celoten proces, ob tem storila več kaznivih dejanj. Žogica je zdaj na tožilstvu.

MIRKO MAYER (voditelj): Gospod Stankovič, ali ta ovadba zdaj po vašem dejansko razkriva in dokazuje, da je država vzela davkoplačevalcem, da ne rečem kar debelo milijardo evrov oziroma da smo za bančno luknjo dejansko plačali mnogo, mnogo več kot je bilo takrat treba?

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Definitivno dokazuje, kot lahko razberete iz ovadbe smo eni izmed predlagateljev bili tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije, ko smo naznanili, bom rekel sum storitve kaznivega dejanja.

MIRKO MAYER (voditelj): Tudi šli na kakšno zaslišanje, kot sem bral.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ja in verjamemo, da so kriminalisti opravili svojo delo korektno in verjamem, da tudi, bom rekel preiskovalni sodniki, ki so izdali nalog za preiskavo prostora, ne bi kar tako lahkotno podpisali nek nalog, zlasti ker gre za to nacionalnega regulatorja, to je Banka Slovenije.

MIRKO MAYER (voditelj): Se strinjate vi, gospod Möderndorfer, ste bili takrat v koaliciji, ki je Slovence prepričevala, ali to, torej res obsežna dokapitalizacija bank, ali pa praktično nacionalni stečaj in evropska trojka?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): No, jaz sem bil takrat poslanec in kot veste je bila takrat velika trojka, slovenska, ki je pravzaprav edina vedela, kaj se pravzaprav dogaja oziroma dogovarja. Dejstvo pa je tudi,

MIRKO MAYER (voditelj): Je to, da so vedeli, danes nekaj, kar jih obremenjuje po vašem?

JANI MÖDERNDORFER (SMC): Verjamem, da bo to na koncu ne samo preiskava, ampak tudi sam postopek pred sodiščem pač odkril. Dejstvo pa je, da, veste, ti

MIRKO MAYER (voditelj): Pa bi dali za te ljudi besedo, vi osebno kot poslanec iste koalicije?

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 04. april 2019 Stran: 10

Vodstvo največje banke je opozarjalo na ekonomske in pravne negativne posledice.

Ljubljana - Medtem ko bančni razlaščenci čakajo na zakon, ki jim bo omogočil vložitev odškodninskih tožb, na dan prihajajo nove podrobnosti o zadnji sanaciji bank. 

V uredništvu Dela namreč razpolagamo s podatki, da je NLB jeseni leta 2013 izražala pomisleke in bojazni glede izbrisa podrejenih finančnih instrumentov, a se pozneje na tak ukrep kljub temu ni pritožila.

Banka Slovenije je v letih 2013 in 2014 z odločbami o izrednih ukrepih razlastila okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic šestih bank, ki so skupaj ostali brez 960 milijonov evrov naložb. Podlaga za izbris teh delnic in obveznic je bil je bil spremenjen zakon o bančništvu , ki ga je takratni parlament sprejel jeseni leta 2013.

V uredništvu razpolagamo z dokumenti, iz katerih je razvidno , da je uprava NLB, ki jo je vodil Janko Medja , v njej pa je sedel tudi sedanji šef banke Blaž Brodnjak, v tistem času, natančneje oktobra leta 2013 , tako evropsko komisijo kot ministrstvo za finance in Banko Slovenije opozarjala na negativne posledice morebitnih bail-in ukrepov za instrumente podrejenega dolga.

Opozorila o tveganjih

Po dosegljivih podatkih je vodstvo NLB opozarjalo na negativne posledice teh ukrepov na ugled in likvidnost banke , ki bi po njihovi oceni lahko celo presegle »korist tega ukrepa «. Poudarilo je pravna in ekonomska tveganja, za analizo katerih evropska komisija menda ni pokazala razumevanja. Banka je pristojne institucije zato pozivala k rešitvi, ki bi preprečila masoven odliv depozitov, hkrati pa priznala, da bi se z izbrisi spremenili pogoji podrejenih finančnih instrumentov.

Spomnimo, da so ti večinoma predvidevali , da do neizplačila pride le v primeru stečaja. Do tega ni prišlo, je pa centralna banka na podlagi opravljenih pregledov bilanc bank trdila , da bi banke šle v stečaj, če jih ne bi reševala država.

V NLB je bilo tako izbrisanih za 250 milijonov evrov podrejenih obveznic. A kljub predhodnim zadržkom do teh izbrisov NLB nato ni vložila tožbe zoper odločbo Banke Slovenije , čeprav ji je zakon o bančništvu to omogočal.

Janko Medja odgovarja, da tega ne more komentirati, ker da mora še vedno spoštovati zaupnost informacij, in tudi na NLB odgovarjajo, da tega ne komentirajo. Prav tako nam niso razkrili, koliko tožb so proti njim zaradi izbrisov in neizpodbijanja ukrepov centralne banke vložili razlaščenci.

Tožila le Factor banka

Edina, ki je vložila tožbo proti izrednim ukrepom Banke Slovenije iz leta 2013 , je bila Factor banka oziroma njena nekdanja uprava, ki sta jo sestavljala Ciril Dragonja in Dušan Valenčič. Ta banka je šla nato v nadzorovano likvidacijo, njeno premoženje pa je bilo preneseno na slabo banko, ki pa tožbe ni nadaljevala, zato je upravno sodišče tožbo zavrglo.

A vrhovno sodišče je lani poleti zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj je menilo, da imajo osebe , ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov.

Upravno sodišče je februarja letos tožbo spet zavrnilo, a se je tožnik pa naših informacijah menda ponovno pritožil na vrhovno sodišče.

Ustavno sodišče je že jeseni 2016 presodilo, da same odločbe o izrednih ukrepih niso bile neustavne, da pa razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti ustreznega pravnega varstva. 

Zakonodajalec bi jim to moral omogočiti v šestih mesecih, vendar s sprejetjem zakonskih podlag za to zamuja že dve leti.

Odškodnina na plečih BS

Ministrstvo za Finance pod vodstvom Andreja Bertonclja je pripravilo nov zakon o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki je bil do začetka marca v javni razpravi. Na ministrstvu pravijo , da so skrbno proučili prejete pripombe iz javne obravnave in da je predlog zakona v fazi zadnjih medresorskih usklajevanj. »Zelo si prizadevamo, da bi bila možna obravnava predloga zakona še na junijski seji državnega zbora, « dodajajo.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 30. januar 2019 Stran: 4

BANČNI KRIMINAL Peščica obsojenih bančnikov Damijan Toplak S pogojno zaporno kaznijo dvema nekdanjima vodilnima v Probanki seje pretekli teden na specializiranem državnem tožilstvu število obsojenih bančnikov v Sloveniji povzpelo na šest

V preteklem tednu je bila nekdanjima vodilnima v Probanki, Romani Pajenk in Milani Lah, zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke leta 2011, vsaki izrečeno 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni ter se bo pritožilo na odločitev mariborskega sodišča. Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave Probanke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje DUTB,  podjetnika Srečka Šamperla (Bauimex) in Mirana Igerca (GIIP), sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je Probanka v zanju poslovno težavnem letu 2011 s pomočjo njunega denarja in z dokapitalizacijo skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poldruga milijarda preveč dokapitalizacije  

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pove, da je bila tik pred novim letom uvedena sodna preiskava zoper nekdanje vodstvo BS z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Po njegovem so evropske institucije ugotovile, da je bila leta 2013 vsaj poldruga milijarda evrov previsoka dokapitalizacija slovenskih bank NLB, Nova KBM, Abanka z Banko Celje, in so bili podrejeni obvezničarji neupravičeno razlaščeni, ker je imela država v bankah depozite, ki bi morali biti prej odvzeti. Ker je šlo le za t. i. virtualne stečaje, so bili tudi razlaščeni delničarji v veliki meri oškodovani. "Vlada hiti s pripravljanjem zakona, da bi lahko razlaščeni podrejeni obvezničarji in delničarji bank uveljavljali ustrezno pravno varstvo za nazaj.

V Društvu MDS se zavzemamo, da se zagotovi poravnalna shema, pri čemer naj dobro poučeni investitorji dobijo sorazmerno nekaj manj, slabše poučeni sorazmerno več. Plačilo naj bo v 10- ali 15-letnih državnih obveznicah, za katere bi se zanimale zavarovalnice in pokojninski skladi. Če bi bila poravnava pri 75 odstotkih knjigovodske vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev konec leta 2012, bi to državo letno z odplačilom glavnice in obresti stalo 20 milijonov evrov, skupno pa od 400 do 450 milijonov evrov, kar bi država lahko terjala od BS, ki ima dovolj sredstev za ta izplačila,” meni Stankovič.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Medij: Dnevnik Vojko FlegarAvtorji: Vojko Flegar Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Četrtek, 20. december 2018 Stran: 14

Najmanjši skupni imenovalec mislite, da je dovolj visoka, je ameriški predsednik DonaNd Trump pred dobrim letom po poročanju dnevnika Washington Post spraševal svoje ekonomske svetovalce. Iskal, pravzaprav terjal je potrditev svojega mnenja, da pet čevljev in trije palci oziroma sto šestdeset centimetrov ni zadostna telesna višina za osebo na najvišjem položaju v ameriški centralni banki (Fed). Teh pet čevljev in trije palci so bili očitno bolj ali manj vse, kar seje Trumpu posrečilo artikulirati kot »argument« proti ponovnemu imenovanju Janet Yellen, po mnenju mnogih strokovno najbolj podkovane in hkrati (glede na politiko centralne banke in razcvet ameriškega gospodarstva po letu 2014) ene najuspešnejših oseb na guvernerskem položaju v zgodovini Feda. Trump, ki je prepričan, da mu »lastno drobovje pove več kot možgani kogar koli drugega«, kajpak ni tako neumen, da ne bi vedel, da med sposobnostjo za vodenje najvišje denarne oblasti v državi in telesno višino guvernerja ali guvernerke ni nikakršne povezave. A če je to vendarle mislil (ko gre zanj, je pač težko biti gotov o čemer koli), seje medtem že moral sprijazniti z dejstvom, da te povezave ni. Kajti Jerome Powell, kar nekaj palcev višji guverner, ki ga je sam predlagal, seje Trumpu medtem zameril še bolj kot Yellenova, kadrovska dediščina tako neljubega mu Baracka Obame. Kajti Powell doslej ni naredil nič, česar ne bi tudi Janet Yellen, namreč postopno dvigoval obrestne mere. Trump je, kajne, skrajnost in njegova »merila«, ko gre za guvernersko funkcijo (in skoraj vse drugo v politiki), so pač edinstvena. A res?

Vas med dolgim postopkom predlaganja in imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije res ni nič spomnilo na čudaško Trumpovo pretvezo s telesno višino? Še več, a nismo nekaj podobnega ob imenovanju guvernerja imeli priložnost spremljati že leta 2006/2007? Da ne omenjamo številnih drugih kadrovskih postopkov, ko so (bila) v ospredju in odločilna »alternativna dejstva«. Najbrž zato ne more biti posebej presenetljivo, da sta oba zadnja guvernerja centralne banke za seboj pustila močno dvomljivo dediščino.

Medij: STA  Avtorji: bdo/bg/bg Teme:  Banka Slovenije Datum: Sreda, 19. september 2018 Ura: 12.56

Ljubljana, 19. septembra (STA) - Predsednik republike Borut Pahor je danes predsedniku DZ Dejanu Židanu posredoval pismo, v katerem za mesto guvernerja Banke Slovenije predlaga sedanjega viceguvernerja Primoža Dolenca. Pahor ocenjuje, da Dolenc izpolnjuje visoke strokovne kriterije in ima potrebne izkušnje za opravljanje te funkcije.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Pahor po številnih uradnih in neuradnih pogovorih z vodji poslanskih skupin v DZ ugotovil, da v tem trenutku nihče od kandidatov nima zagotovljene večine glasov poslank in poslancev. A je ocenil, da bo Dolenc "po prepričljivi javni predstavitvi utegnil dobiti potrebno podporo v DZ". Ta bo predvidoma v ponedeljek.

Na Pahorjev poziv, ki ga je objavil konec aprila, so se prijavili sedanja viceguvernerja Banke Slovenije Marko Bošnjak in Dolenc, ki začasno vodi svet Banke Slovenije, predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić in nekdanji član Evropskega računskega sodišča Milan Martin Cvikl.

Sredi minulega tedna so vodje poslanskih skupin koalicije sporočili, da noben kandidat (še) nima zadostne podpore v DZ oz. zagotovljenih 46 glasov poslancev. Premier Marjan Šarec je nato v petek napovedal, da bodo v LMŠ predlagali ponovitev razpisa. Za to so se zavzemali tudi v Levici, podobno so po opravljenih posvetovanjih glede petih prijavljenih kandidatov pri Pahorju namignili v NSi.