Probanka

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2015 Stran: 5

BANČNA LUKNJA Čeprav seje Banka Slovenije želela izogniti polemiziranju okrog »neupravičene« dokapitalizacije bank, se je včeraj vseeno odzval guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in kategorično zavrnil vse očitke o prirejanju podatkov o kapitalski ustreznosti bank.

»Če kdo misli, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji,« so bile besede, s katerimi je Jazbec zavrnil očitke, ki jih je v zapisu v časniku Finance navedel Tadej Kotnik, eden izmed oškodovanih v izbrisu podrejenih delnic.

Kotniku naj bi neznani vir iz Banke Slovenije zaupal, da je ta naročila več revizorskih mnenj, zgolj za to, da bi lahko prikazala slabo stanje v slovenskih bankah in izvedla izbris podrejenih obveznic. To naj bi dokazovalo velike razlike v vrednotenjih in dejstvo, da je Banka Slovenije upoštevala zgolj najslabšega izmed vseh. Jazbec je na te očitke odgovoril, da je do razlike v vrednotenjih prišlo zaradi dejstva, da so revizijske hiše uporabljale različne metodologije, do odstopanj od podatkov, ki so jih v letnih poročilih objavile banke, pa je prišlo, ker so morale revizijske hiše upoštevati likvidnostno vrednost banke ob predpogoju, da banke ne bi več delovale.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 11. 02. 2015 Stran: 2

GOSPODARSTVO / BANČNIŠTVO

Tudi lanskoletna gospodarska rast ni bila neposredna posledica sanacije bank, saj podjetja še vedno s težavo prihajajo do posojil pri državnih bankah. To je pred časom priznal celo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ko je govoril o slovenskem »fenomenu rasti brez kreditiranja«. Pri sanaciji velikih poslovnih sistemov (Cimos, Hidria) se znova zatika, ker jih dogovori z bankami omejujejo pri vlaganju v razvoj. Iluzije o preglednem prodajanju premoženja so pred dobrim tednom dni dokončno razblinili v DUTB, kjer so na trgu hkrati ponudili terjatve do več kot dvajsetih podjetij, pri čemer so potencialnim kupcem dali na voljo le dva tedna časa. Tudi sicer kupnine od prodaje tega premoženja ne bo prejela država, ampak njene banke, ki imajo v lasti obveznice DUTB. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 02. 2015 Stran: 7

Banka Slovenije je v lanski odločbi o izrednih ukrepih ugotovila, da ima Banka Celje "le" okrog 50 milijonov evrov negativnega kapitala. Zakaj je torej ob 190-milijonski državni injekciji zahtevala še izbris za 92 milijonov evrov obveznic in podrejenih depozitov?

Skoraj leto in pol po začetku sanacije bančnega sistema na dan prihajajo nove informacije o domnevno spornem delovanju Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca pri projektu, ki je slovenske davkoplačevalce stal že več kot pet milijard evrov.

Duha je iz steklenice včeraj izpustil Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. V kolumni za časnik Finance je objavil prepis pogovora z neimenovanim visokim uslužbencem iz Banke Slovenije. Iz njega je razvidno, da so Jazbečevi Banko Celje konec leta 2013 na vsak način silili v podržavljenje. Prav ugotovitev velike kapitalske luknje je bila ključni razlog, zaradi katerega se je Banka Slovenije po vzoru NLB, NKBM in Abanke Vipe odločila razlastiti tudi lastnike podrejenih obveznic in depozitov Banke Celje, ki so tako skupaj izgubili za več kot 92 milijonov evrov premoženja. Enak načrt pa imajo v Banki Slovenije očitno tudi za Gorenjsko banko, četudi ima ta konec lanskega leta le še minimalni potencialni kapitalski primanjkljaj.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 02. 2015 Stran: 6

Društvo MDS poziva pristojne organe, naj uvedejo preiskavo o zakonitosti ukrepanja Banke Slovenije ob razlastitvi delničarjev in obvezničarjev šestih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je včeraj policiji podalo uradno naznanitev več sumov kaznivih dejanj več uslužbencev Banke Slovenije. V javnem pozivu pristojne organe poziva, naj po uradni dolžnosti nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in nekatere direktorje ključnih oddelkov. Včeraj so prišle v javnost nekatere podrobnosti o domnevnih nepravilnostih pri načinu sprejemanja odločitev Banke Slovenije o izbrisu delničarjev in obvezničarjev šestih bank - NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje - ter pri ugotavljanju kapitala teh bank pred razlastitvijo.

Žrtve potencialne velike zarote

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji, banke, obveznice Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015 Stran: 7

Znane so izgube, ki bodo zaradi prisilne sanacije domačega bančnega sistema doletele pokojninske sklade in več kot pol milijona varčevalcev. Ostali so brez več kot 32 milijonov evrov, kar jim je lani in letos močno oklestilo donose.

Slovenski pokojninski skladi, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje kar okoli pol milijona državljanov, bodo zaradi sanacije domačega bančnega sistema ostali brez premoženja v višini več kot 32 milijonov evrov.

To razkrivajo najnovejši podatki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Iz njih je razvidno, da bodo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe z odpisom in popravki naložb v delnicah in podrejenih obveznicah NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke in Probanke v lanskem in letošnjem letu izgubile več kot 90 milijonov evrov sredstev. Približno tretjina tega odpade na pokojninske sklade. 

Pred koncem leta je za piko na i poskrbelo še podržavljenje Banke Celje, kar bo vsem pokojninskim skladom prizadejalo nove milijonske izgube. Čeprav so nekateri v pričakovanju tega najbolj črnega scenarija že lani in v začetku letošnjega leta oblikovali ustrezne popravke, je v njihovih bilancah konec septembra obtičalo za več kot osem milijonov evrov vrednostnih papirjev Banke Celje. 

1,6 % vseh naložb so izgubile zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema. 111,2 mio. € znašajo izgube zaradi odpisov vrednostnih papirjev NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke, Probanke in Banke Celje.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 31. 01. 2015 Stran: 3

Izredna revizija Obremenjujoči izsledki za nekdanje vodstvo Prevrednotenje nepremičnin napihnilo izgubo

Portorož - Skupščina Hotelov Bernardin bo obravnavala ugotovitve izredne revizije, za katero so se delničarji odločili maja lani, odvetniki pa bodo na njenih temeljih presodili o vložitvi pravnih sredstev proti odgovornim. Izredno revizijo je opravila družba Ernst & Young.

Revizijsko družbo Ernst & Young so izbrali mali delničarji, a so bili na skupščini preglasovani, tako da je njihovo izbiro revizorja, ki je pregledal večletno izčrpavanje Hotelov Bernardin, nato potrdilo šele sodišče.

Izsledki izredne revizije družbe Ernst & Young, ki je pregledala nekdanje posle Hotelov Bernardin okoli Skupine NFD, so po naših informacijah zelo obremenjujoči predvsem za Staneta Valanta. Na temelju revizije, ki jo bodo obravnavali tudi na skupščini družbe, bodo odvetniki presodili o vložitvi morebitnih kazenskih ovadb ali odškodninskih tožb proti odgovornim. Revizija je obravnavala petletno obdobje, zanjo pa so se odločili na skupščini maja lani. Pod drobnogledom revizorjev so bili posli, povezani s prenovo Grand hotela Metropol, terminska pogodba z Zvonom ena holding, financiranje in dokapitalizacija družbe Finetol, posojilo Maksimi Invest in družbi Diamond ter trgovanje z delnicami teh dveh družb, nakup desetodstotnega deleža NFD DZU ter poroštvo Hotelov Bernardin za kredit Probanke družbi Fidina. Denar, ki se je črpal iz te portoroške turistične družbe, bi moral bili porabljen za lastno poslovanje ali razdolzevanje, so opozarjali na lanski skupščini. Po ocenah pred tem izrednim revizijskim pregledom je bilo iz Hotelov Bernardin izčrpano od 12 do 17 milijonov evrov, Stane Valant, ki je družbo gradil 14 let, pa je v nedavnem pogovoru za Delo zatrdil, da ima glede Hotelov povsem mirno vest.

Rezultat strmoglavil

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 12. 2014 Stran: 6

Holding PMP, družba vodilnih v Perutnini Ptuj, je vložila izpodbojno tožbo na sprejete sklepe avgustovske skupščine Perutnine Ptuj o preverbi posebne revizije

"Posebna revizija preteklega poslovanja je bila opravljena dvakrat. Z njenimi izsledki se je seznanila skupščina delničarjev Perutnine Ptuj in takrat večjih pripomb delničarjev ni bilo. Po mojem vedenju sta družbi Holding PMP (ta je v lasti vodilnih Perutnine Ptuj, op. a.) in Derma kot delničarja Perutnine podali izpodbojno tožbo na avgustovski skupščini potrjen sklep, da se do konca novembra opravi preverba že sprejete, opravljene in potrjene posebne revizije preteklega poslovanja Perutnine. Po zakonu o gospodarskih družbah ni pravne podlage, da bi se opravila preverba izsledkov že opravljene posebne revizije, zato te ne bo, kakor ne morebitnih odškodninskih tožb," je včeraj na Ptuju pojasnil dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Tako za letos napovedane izredne skupščine, ki bi preverila že opravljeno posebno revizijo družbe BDO Revizija, vendarle ne bo.

100 milijonov evrov posojil