Petrol

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 23. 03. 2013 Stran: 18

Pogovor s pravnikom, specializiranim za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje.

Slovenija bo v nekaj letih že tretjič spremenila model upravljanja državnih podjetij. »To je slabo,« pravi direktor družbe RMG je kritičen do upravljanja podjetij pri nas. Včasih se imenovanju konkretnih primerov izogne, a je mogoče ugotoviti, da gre za primere Mercatorja, NKBM, Petrola ...

»Veliko sodne prakse v prihodnosti bo javnosti všečne, ker so imeli v nekaterih družbah preprosto tako hude kršitve, da so dokazljive, vse pa ne bodo. Vsi ne bodo obsojeni.«

Pri upravljanju državnih naložb smo znova v prehodnem obdobju, saj Slovenski državni holding še ni ustanovljen, nova vlada pa namerava koncept upravljanja nekoliko spremeniti. Je smiselno ta projekt nadaljevati ali bi bilo bolje oživiti Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kot pozivajo nekateri?

Napaka je bila, da smo se spremembe v holding sploh lotili. Stroka je finančnega ministra Janeza Šušteršiča opozarjala, da institucionalne spremembe niso prioritetna naloga in da tega ni mogoče speljati v dveh mesecih. Na koncu je eno leto spreminjal formo, vsebine se pa sploh lotil ni. Najslabše je, da nenehno spreminjamo institucije in da se vsebina upravljanja sploh ne more dvigniti na višjo raven, ker se te institucije ves čas ukvarjajo same s sabo, družbe pa so medtem prepuščene same sebi.

Kar zadeva holding, menim, da ta oblika lahko deluje skladno s smernicami OECD. Tudi v tujini imajo tovrstne primere, denimo, v Avstriji. Treba pa je razumeti, kaj je holding po našem pravu. Holding bo po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) lahko deloval izključno kot pretežno porfeljski upravljavec, saj v holdingu ne more biti enotnega vodenja. Poenostavljeno povedano: ne more dajati navodil odvisnim družbam, ampak lahko upravljavske pravice izvršuje le prek skupščine. Če bomo neko institucijo vzpostavili, da bi prek nje upravljali strateške naložbe v skladu s strateškimi cilji države, potem holding ni najboljša forma.

Po načrtih nove vlade holding ne bo več lastnik državnih podjetij, ampak jih bo le upravljal. Kaj potem to pomeni za ta koncept? Je še smiselno, da imamo holding kot delniško družbo?

Bolj razdelanih predlogov še nisem videl, ampak na prvi pogled to nima smisla. Če holding ne bo lastnik, ne bo holding. Holding je namreč družba, ki financira, ustanavlja in prek skupščin upravlja odvisne družbe. Tudi upravljavec premoženja v smislu družbe za upravljanje (DZU) ne rešuje vsebinskega vprašanja, kajti DZU izključno upravljajo portfelj s prodajami in nakupi, zato da ustvarjajo dodano vrednost. Poleg tega bi bilo dobro prej ustanoviti sklad, ki naj bi ga DZU upravljal, kot na primer na Nizozemskem. Če pa bo to le institucija, ki bo sedela na strateških naložbah in ne bo smela ničesar početi z njimi, to ne bo DZU. Če želi vlada imeti državni urad ali agencijo, pa gre spet za drugo obliko. Ni smiselno, da se samo zaradi vzdrževanja kontinuitete institucija še vedno imenuje holding, njegovo bistvo pa je nekaj drugega.

Omenili ste že, da holding, kot je bil zamišljen, lahko svoje pravice do državnih podjetij izvršuje le na skupščini, ne more pa vplivati na ravnanje odvisnih družb. Kako bo s tem zdaj, če holding ne bo lastnik teh državnih naložb? Problem glede obveznih navodil podjetjem se je namreč pojavljal že pri AUKN.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2013 Stran: 9

Pred skupščino Šest kandidatov za nadzornike - Najnovejši predlog pisan na kožo Dariju Južni

Ljubljana - Če do 4. aprila ne bo oblikovana nova vlada, se postavlja vprašanje, ali bo novomeškemu mogotcu Dariju južni uspelo podvojiti svoj vpliv v nadzornem svetu Petrola.

Petrol je včeraj objavil sklic skupščine, ki bo 4. aprila. Glavna točka je imenovanje novih nadzornikov, ki bodo prihodnja štiri leta bedeli nad upravo Tomaža Berločnika. Za ta, vroče želeni položaj, je menda kandidiralo kar 55 kandidatov, skozi kadrovsko sito jih je »padlo« šest; to so Jože Kaligaro, Irena Prijovič, Vinko Malavašič, Tomaž Kuntarič, Marko Simoneti in Mladen Kaliterna.

Iz predlagane sestave NS je mogoče razumeti, da karte v Petrolu še niso razdeljene in da bi se dokončno lahko premešale šele na sami skupščini; bolj kot državi, ki je prek Kada in Soda skoraj tretjinska lastnica Petrola, je najnovejši predlog namreč pisan na kožo Dariju Južni, ki prek svojih družb (Vizija) obvladuje približno desetino naftnega trgovca. Kar dva od predlaganih kandidatov sta povezana z družbami, ki jih obvladuje Južna; to sta član uprave Perspektive Mladen Kalitema in Vinko Malavašič iz Hidrotehnika. Od starih nadzornikov sta med predlaganimi kandidati Irena Prijovič (generalna sekretarka Združenja nadzornikov) in aktualni predsednik NS Petrola Tomaž Kuntarič (pred kratkim razrešen s funkcije direktorja Soda). Staro ime je tudi Jože Kaligaro, finančni strokovnjak, nesojeni nadzornik Zavarovalnice Triglav in že nekaj let zunanji član revizijske komisije Petrola. Kaligaro je bil do predlani svetovalec uprave Gorenja, tej je v preteklosti svetoval tudi Tomaž Kuntarič. Med predlaganimi je tudi nekdanji predsednik NS NLB in do julija aktualni nadzornik Luke Koper Marko Simoneti.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2013 Stran: 9

Pred skupščino naftne družbe Kandidati za NS bodo predvidoma znani v petek - Prihodki odprodaje lani višji za kar 15 odstotkov

Ljubljana - Predvidoma v petek bo znano, kdo so kandidati za nove nadzornike Petrola, ki bodo prihodnja štiri leta bedeli nad upravo Tomaža Berločnika. Končno besedo o tem bodo imeli delničarji, ki bodo o novih nadzornikih odločali na aprilski skupščini.

Petrol bo v petek objavil sklic skupščine, ki je predvidena za 4. april. Daleč najpomembnejša točka bo imenovanje novih nadzornikov, saj sedanjim predstavnikom kapitala na začetku aprila poteče njihov štiriletni mandat.

Za izglasovanje novih nadzornikov je dovolj večina na skupščini navzočih glasov, zato se postavlja vprašanje, ali so imena kandidatov usklajena z državo kot pomembno lastnico družbe. Če niso, na skupščini lahko pričakujemo enega ali celo več nasprotnih predlogov, saj ima država pomemben delež v Petrolu in je razplet skupščine popolnoma odvisen od dnevnopolitičnega dogajanja, je pred kratkim opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Stabilna rast dobička

Na skupščini bodo delničarji odločali tudi o delitvi dividend za lani. Skladno z dividendno politiko, sprejeto v strateškem načrtu (ter načrti uprave, ki zagovarja stabilno dolgoročno dividendno politiko), bo Petrol za dividende namenil dobro tretjino čistega dobička, kar najverjetneje pomeni, da bo predlagana dividenda blizu tisti, ki so jo delničarji dobili za leto 2011 (to je 8,25 evra bruto na delnico). Čisti dobiček leta 2012 je na ravni skupine namreč precej blizu tistemu iz leta prej; znašal je 53,9 milijona evrov in je bil za tri odstotke višji kot leta 2011, lahko preberemo v pravkar objavljenem letnem poročilu.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 02. 2013

Ljubljana - Skupina Petrol je lani ustvarila 3,8 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot leta 2011. Višji prihodki so po navedbah družbe rezultat boljše prodaje in višjih cen naftnih derivatov. Čisti dobiček se je zvišal za tri odstotke na 53,9 milijona evrov, je danes objavil Petrol.

Nadzorni svet je v torek obravnaval in potrdil revidirano letno poročilo skupine in družbe Petrol za lani. Poslovanje skupine Petrol je ocenjeno kot uspešno, so zapisali ob objavi letnega poročila na spletni strani Ljubljanske borze.

Tudi predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je ocenil, da so uspešno poslovali, da pa je bilo to tudi leto preizkušenj.

"Kljub neugodnim makroekonomskim razmeram smo v skupini Petrol v letu 2012 uspešno poslovali. Zaostreni pogoji poslovanja so terjali vsakodnevno odzivanje na poslovne izzive, ki pa so prinesli dobre rezultate in finančno stabilnost," je v poročilu zapisal Berločnik.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23.02.2013

Ministrstvo je ugotovilo, da je bil odpoklic uprave Sod utemeljen.

Ljubljana – Pravniki so nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (Sod) opozorili, da od zdaj že prejšnje uprave Soda zahtevajo nezakonito ravnanje, to je, da v imenu državnega deleža Telekoma brez soglasja državnega zbora zahtevajo preklic skupščine družbe, smo izvedeli neuradno.

Ker prejšnja uprava Soda pod vodstvom Tomaža Kuntariča te nezakonite zahteve ni hotela izpeljati, jo je nadzorni svet družbe krivdno razrešil. Nadzorniki, ki so podprli oba sporna sklepa so tako zavestno kršili zakon, kar je lahko podlaga za odškodninsko tožbo. Prvi nadzornik Andrej Cunder je na vprašanje Dela, ali so bili res opozorjeni, da ravnajo nezakonito, odgovoril le, da nadzorni svet Soda od uprave družbe ni zahteval nezakonitih ravnanj. Pojasnil za to ni navedel.

Le štirje »za«

Nadzorni svet Soda pri spornih odločitvah po naših informacijah ni bil soglasen. Za sporna sklepa so, pravijo naši viri, glasovali Andrej Cunder, Nuša Ferenčič, Martin Bratanič in Radivoj Nardin. Vsi štirje so blizu vladajočima strankama SDS in NSi. Trije predstavniki zaposlenih so spornim odločitvam nasprotovali, dva člana pa sta se menda vzdržala.

»Če nadzorniki ravnajo protipravno jih lahko delničarji ali nadzorni svet odpokličejo prek sodišča. Če zaradi tega nastane škoda, pa so tudi odškodninsko odgovorni,« je za Delo pojasnil pravnik dr. Marijan Kocbek. Dodal je, da v posledica zavestnega kršenja zakona le to, da krivda za to ni sporna.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 02. 2013 Stran: 9

Kadrovanje v Petrolu Danes tudi o kandidatih za nadzornike v naftni družbi - Bo kot pri Triglavu?

Ljubljana - Po današnji seji NS Petrola bi lahko postalo znano, kdo so kandidati za eno najbolj zaželenih funkcij v gospodarstvu - nadzornike največje domače naftne družbe.

V Petrolu so že daleč s pripravami na prihajajočo skupščino. Ta bo 4. aprila in bo ena pomembnejših za družbo, saj bodo na njej odločali tudi o tem, kdo bo prihodnja štiri leta bedel nad upravo Tomaža Berločnika. Spomnimo: večini sedanjih predstavnikom kapitala v NS poteče mandat 7. aprila, zato je kadrovska komisija NS že sredi januarja sprožila postopek za nove nadzornike in objavila vabilo za oddajo kandidatur.

Imena kandidatov, ki so padli skozi sito kadrovske komisije NS, bodo predvidoma znana danes oziroma najpozneje v sklicu skupščine. Po pisanju časnika Dnevnik, ki ga v Petrolu niso zanikali, sta se na vabilo odzvala tudi dva od sedanjih članov NS: predsednik NS Petrola in pred kratkim odstavljeni direktor uprave Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič ter generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijovič.

Končno besedo bodo imeli lastniki

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2013 Stran: 9

Zloraba notranjih informacij

Čez mesec dni se bo na okrajnem sodišču v Ljubljani pričelo sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Petrola Marku Kryžanowskemu. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij. Kryžanowski se bo očitno zagovarjal kot nedolžen, kar je poudaril tudi včeraj na predobravnavnem naroku. Na njem sta tako obramba kot tožilstvo sodišču predlagala dokazne predloge, ki naj bi se izvajali med sojenjem.

Na zatožni klopi se bo Kiyžanowski znašel skoraj pet let po spornem nakupu delnic Petrola, s katerim si je nakopal ovadbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Kot je znano, je v drugi polovici aprila 2008 kot prvi mož Petrola kupil 100 delnic družbe in to le tri dni pred objavo rekordnih rezultatov. Za vsako od njih je odštel 630 evrov, skupno torej 63.OOO evrov. V le nekaj tednih se je borzni tečaj povzpel tik pod 700 evrov, nato pa je Petrolova delnica delila usodo drugih delnic na Ljubljanski borzi in še pred koncem leta 2008 strmoglavila na 222 evrov. Ob koncu včerajšnjega trgovanja se je njena vrednost ustavila pri 2375 evra. Ker se jih Kryžanowski do danes ni »znebil« (verjetno tudi zaradi organov pregona), od tega posla razen dividend ni imel finančnih koristi, temveč je izgubil skoraj 40.000 evrov.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 02. 2013 Stran: 23

Na prioritetnem seznamu za prodajo so Telekom Slovenije Petrol, Zavarovalnica Triglav, Helios in Adria Airways

V dneh, ko razpada slovenska vlada in je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z državo povezanim družbam v mnogih slovenskih podjetjih zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje odvzela glasovalne pravice in na skupščinah delničarjev (tudi pri menjavah nadzornikov) glavno besedo dobivajo mali delničarji, je finančno ministrstvo (tega začasno po odhodu ministra Janeza Šušteršiča vodi kar sam premier Janez Janša) nedavno objavilo klasifikacijo naloži Slovenskega državnega holdinga (SDH). Ob razvrstitvi posameznih naložb med ti. strateške, pomembne in portfeljske naložbe - kar je načeloma dobro, ker se ve, kako pomembna je posamezna naložba za državo -, preseneča hitenje s prodajnimi postopki za določena podjetja.

Tako naj bi se že do začetka maja začeli prodajni postopki bodisi v obliki javnih ponudb, javnih dražb, javnega zbiranja ponudb ali ponudbe delnic javnosti v vsaj treh družbah, v katerih ima država pomemben lastniški delež. Ali je hitenje povezano s slabim stanjem v državnem proračunu ali s hotenjem po znižanju državnega dolga, kar bi posledično znižalo tudi znesek za plačilo teh posojilnih obresti s strani države, ni znano. Vsekakor pa se zdi v obdobju, ko se napoveduje glasovanje o nezaupnici vladi, oblikovanje ti. projektne vlade in pa možnost predčasnih državnozborskih volitev, takšno početje kot Sizifovo delo. Je pa v oči zbodla beseda transparentnost, katera naj bi vladajoče vodila pri prodaji omenjenih naložb in za katero v prid vseh državljanov upamo, da jo bodo tudi res upoštevali.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2013 Stran: 6

Štirim nadzornikom Telekoma Slovenije s seznama države sta se pridružila predstavnika Modre zavarovalnice in Perspektive. Vmesna dividenda naj bi neuradno znašala 3,70 evra bruto

Ob odsotnosti z državo povezanih skoraj 73 odstotkov kapitala je bil na včerajšnji skupščini delničarjev Telekoma Slovenije na predlog društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in Modre zavarovalnice imenovan novi nadzorni svet. Tako bodo s 27. aprilom letos štiriletni mandat nastopili Matjaž Janša, namestnik direktorja v družbi Elektronsko pismo Pošte Slovenije (EPPS), Adolf Zupan, direktor in lastnik podjetja AZ Zavarovalnoposredniške družbe, Miha Klun, vodja reševanja zavarovalnih primerov v Adriatic Slovenki, Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola (vse te je še pred odvzemom glasovalnih pravic predlagala prek AUKN že država), dodatno pa sta bila imenovana Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, in Bernarda Babic, članica uprave Perspektive BPD.