Račun brez krčmarja
NatisniMedij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 02. 2013 Stran: 23
Na prioritetnem seznamu za prodajo so Telekom Slovenije Petrol, Zavarovalnica Triglav, Helios in Adria Airways
V dneh, ko razpada slovenska vlada in je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z državo povezanim družbam v mnogih slovenskih podjetjih zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje odvzela glasovalne pravice in na skupščinah delničarjev (tudi pri menjavah nadzornikov) glavno besedo dobivajo mali delničarji, je finančno ministrstvo (tega začasno po odhodu ministra Janeza Šušteršiča vodi kar sam premier Janez Janša) nedavno objavilo klasifikacijo naloži Slovenskega državnega holdinga (SDH). Ob razvrstitvi posameznih naložb med ti. strateške, pomembne in portfeljske naložbe - kar je načeloma dobro, ker se ve, kako pomembna je posamezna naložba za državo -, preseneča hitenje s prodajnimi postopki za določena podjetja.
Tako naj bi se že do začetka maja začeli prodajni postopki bodisi v obliki javnih ponudb, javnih dražb, javnega zbiranja ponudb ali ponudbe delnic javnosti v vsaj treh družbah, v katerih ima država pomemben lastniški delež. Ali je hitenje povezano s slabim stanjem v državnem proračunu ali s hotenjem po znižanju državnega dolga, kar bi posledično znižalo tudi znesek za plačilo teh posojilnih obresti s strani države, ni znano. Vsekakor pa se zdi v obdobju, ko se napoveduje glasovanje o nezaupnici vladi, oblikovanje ti. projektne vlade in pa možnost predčasnih državnozborskih volitev, takšno početje kot Sizifovo delo. Je pa v oči zbodla beseda transparentnost, katera naj bi vladajoče vodila pri prodaji omenjenih naložb in za katero v prid vseh državljanov upamo, da jo bodo tudi res upoštevali.
In katere naložbe države so se znašle na prioritetnem seznamu za prodajo? Med drugim so to Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav, domžalski Helios in nacionalni letalski prevoznik Adria Airways, med temi bi bilo, z izjemo Triglava, mogoče lastništvo države znižati vse do o odstotkov. Zaradi nujnih potreb po skorajšnjih dokapitalizacijah pa je predvideno tudi znižanje lastniškega deleža v največjih slovenskih bankah (v NLB in v Novi KBM) vse do 25 odstotkov in ti. zlate delnice. Ah bi to lahko prineslo manj interesa za obe največji državni banki, bo pokazal čas, zelo verjetno pa je, da bi bile v primeru, ko bi država zadržala kontrolni delež, pričakovane kupnine nižje. A vse skupaj je v sedanji politični situaciji videti kot račun brez krčmarja, četudi je po drugi strani res, da bo sedanja, okrnjena vlada (zlasti brez SLS in brez DeSUS-a) bolj enotna in odločna pri teh prodajah in ne bo postavljala kakšnih dodatnih zahtev med morebitnimi prodajnimi postopki.
