ODMEVI - NLB ima dobiček, a podjetja posojil ne dobijo
NatisniZa ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dnem 27.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.
ROSVITA PESEK (voditeljica): Nova ljubljanska banka je lani po petih letih izgub vendarle splezala na zeleno vejo. Danes objavljeni rezultati kažejo, da je imela lani dobrih 81 milijonov evrov dobička, skupina NLB pa čez 62 milijonov. Kljub dobičku pa uspešni gospodarstveniki še vedno zatrjujejo, da se pogoji za odobritev posojil niso prav nič izboljšali, čeprav smo v NLB vsi vložili več kot tri milijarde evrov. Vprašanje je torej, kdo je dejansko zaslužen za dobiček, ki ga je lani ustvaril NLB.
VESNA ZADRAVEC (novinarka): V NLB smo decembra 2013 vložili poldrugo milijardo evrov davkoplačevalskega denarja, a to ni bilo dovolj. Iz NLB-ja smo morali na slabo banko prenesti še za 2,3 milijarde evrov slabih terjatev. A tudi to očitno ni dovolj. V NLB-ju ostaja 2,7 milijarde evrov slabih posojil. Ta znesek se je sicer nekoliko znižal, a kljub temu ostaja izjemno visok. In zakaj? Stroka odgovarja: banka se ne ukvarja z njenim poslanstvom. To je
odobravanje posojil podjetjem.
Dr. MAKS TAJNIKAR (Ekonomska fakulteta): Banke v tem trenutku ne nudijo take kredite, ki bi omogočili, da te slabe terjatve spreminjamo tudi v dobre terjatve. V bistvu se banke v tem času niso čisto nič naučile delovati s podjetji. In če ne znaš s podjetji delovati, kako češ potem z bankami?
ZADRAVEC: Trditev stroke preverimo pri podjetnikih.
IVO BOSCAROL (Pipistrel): V Sloveniji banke niso še vzele prvega razreda in še vedno zahtevajo kot jamstvo nepremičnine ali pa premičnine, čeprav jih imajo na milijone kvadratnih metrov. V Italiji, če jaz pridem na banko in imam pogodbo za 500 tisoč evrov, oni
mi dajo 250 tisoč evrov takoj kredita.
ŠTEFAN SOBOČAN (Varis): Še vedno je ogromno administracije, še vedno postopki trajajo zelo dolgo, zahtevajo se enormna jamstva, hipoteke, ki niso življenjske. Skratka in še na koncu, če dobimo kredit, so ti krediti bistveno dražji, kajti pribitek k euriboru je bistveno višji
kot v tujini.
ZADRAVEC: Če ne od podojil, od kje torej NLB-ju 63 milijonov evrov dobička? K temu je največ prispevala država. In sicer je NLB-jev prenos slabih posojil na slabo banko dobil obveznice in od njih zdaj služi obresti. Nadalje, NLB je ob dokapitalizaciji dobil tudi državne obveznice. Njihova nominalna vrednost se je močno povečala. Če jih je NLB prodal, je ogromno zaslužil. In še, vodstvo NLB-ja je uspešno izbrisalo vse imetnike podrejenih
obveznic in delnic in si tako precej znižalo svoje stroške.
GREGA TEKAVEC (Društvo Mali delničarji Slovenije): Ne vem, a se banka slučajno norčuje, ali gre za kakšen sarkazem, ker moramo se zavedati, da konec leta 2013 je banka izbrisala 2000 delničarjev, ki so imeli v bistvu za 835 milijonov delnic in pa tisoč obvezničarjev, ki so imeli za 265 milijonov obveznic. To se pravi 1,1 milijarde evrov, zdaj se pa banka hvali z dobičkom.
ZADRAVEC: Vodstvo NLB-ja je sicer proti nekdanjim upravam sprožilo za več kot 10 milijonov evrov odškodninskih tožb. Po naših informacijah pa tožene stranke nimajo toliko premoženja. Bomo davkoplačevalci od teh tožb imeli le strošek dragih odvetniških družb?
PESEK: Dober večer predsednik uprave NLB-ja, gospod Medja.
JANKO MEDJA (predsednik uprave NLB-ja): Dober večer.
PESEK: Predlagam, da kolegici Zadravec kar odgovorite. Za več deset milijonov tožite nekdanje uprave, oni tega denarja nimajo. Ali bomo od tega plačevali le drage odvetnike?
MEDJA: NLB izvaja preiskovalne postopke in tudi seveda vlaga tako kazenske kot odškodninske ukrepe zaradi tega, ker je to tudi po mnenju javnosti seveda prav, ker je potrebno poiskati odgovornost za tiste, ki so naredili več milijardno luknjo. Seveda pa tudi ekonomičnost vedno preverjamo. Pri odškodninskih tožbah smo preverili premoženje teh….
PESEK: Proti komu ste jih vložili?
MEDJA: … Proti komur smo jih vložili in zagotavljam vam, da seveda tu je premoženje, ki daleč presega odvetniške stroške.
PESEK: Ovadili ste 62 oseb. Rekli ste pol notranjih, pol zunanjih. Koliko pa jih imate še zaposlenih od teh, ki ste jih ovadili?
MEDJA: Mislim, da nikogar.
PESEK: Tudi vi imate kazensko ovadbo, gospod Medja, pri Specializiranem državnem tožilstvu, pravzaprav vseh pet članov uprave. Vseslovensko združenje malih delničarjev jo je vložilo. Dovolite, da se še vendarle nekoliko vrneva v razburljiv teden predvsem tem. Imeli ste uradno prikazan pozitiven kapital, 30.0., leta 2013 in sicer kar v višini 835 milijonov evrov in Vseslovensko združenje je prepričano, da ste storili vsaj eno kaznivo dejanje. Če ste bili pozitivni, če je bilo takšno vaše stanje konec septembra 2013, nebi smeli izbrisati obveznic.
Pravijo, da ste zavestno oškodovali te ljudi.
MEDJA: No, razliko, ki jo oni izpostavljajo kot problematično do izračunov, ki jih je naredila centralna banka, po drugačnih metodologijah in z drugačnimi nameni, kot je pa računovodenje v bankah, bo moral razložiti nekdo drug. Jaz seveda metodologije oziroma cenitve, ki jo je naredila centralna banka, v detajle ne poznam, se pa ti mali delničarji oziroma bivši lastniki podrejenih obveznic na to sklicujejo.
PESEK: Gospod Medja, dobro, da vas imamo tukaj medtem, ko je gospod Jazbec takrat, ko je bil tukaj, povedal nekako drugače. Moje vprašanje je bilo takrat in bo danes enako. Če ste vi danes, 30. 9. 2013, direktor NLB-ja in izkazujete 800 milijonov plusa, potem vam pa banka pove, da imate v bistvu 300 milijonov minusa, a vam se kot predsedniku uprave, s tako dvema različnima podatkoma, po katerem vas lahko z enim dvigujemo v višave, po drugem pa ne znate poslovati, ostanete še naprej na tej funkciji ne, da bi se vprašali, kaj se gremo?
MEDJA: Naj vam odgovorim mogoče še z enim drugim vprašanjem. Ob koncu leta 2012 je bil kapital banke po revidiranih izkazih, potrjenih tudi s strani regulatorjev, ki ravno tako
revidirajo banke, nekaj čez 900 milijonov evrov.
PESEK: Plusa?
MEDJA: Seveda. Konec 2012, ne 2-13. V letu 2-13, v devetih mesecih je banka ustvarila približno 200, nekaj čez, milijonov novih rezervacij, do tega slavnega 30.9. In zato smo prišli približno, po našem računovodenju, do nekako 800 milijonov v tistem času kapitala. To pomeni, da smo uporabljali metode, metodologije, pristope, računovodske standarde popolnoma enake in primerljive s tistimi, ki so bili uporabljeni na koncu leta 2012, potrjeni s strani vseh revizorjev in skladni z vsemi zakonodajami, principi, pristopi in dobrimi praksami. Kako pa je Banka Slovenije prišla do svojega izračuna, mora pa pojasniti ona.
PESEK: Greva na bolj aktualno zadevo. Slišali ste gospoda Boscarola, poiskali smo dva podjetnika, ki sta v sami špici slovenskih podjetnikov in gospod Boscarol je rekel, slovenske banke zahtevajo ne vem kakšne nepremičnine, ki jih imajo v lasti že za več milijonov, če pa grem v Italijo pa na temelju sklenjenega posla, ki je vreden pol milijarde, dobim 250 tisoč
posojila. Lahko to komentirate?
MEDJA: Komentiram lahko, da po mojem vedenju se gospod Boscarol pri nas ni oglasil, tako da ne vem, za kakšen posel je šlo. Prepričan pa sem, da bi se Nova ljubljanska banka pri njem zagotovo potrudila. Lahko vam tudi postrežem s drugim citatom, če se spomnite gospoda Pečečnika, on je kot uspešen podjetnik zelo jasno povedal, da je Nova ljubljanska banka obrnila smer in postala izjemno konstruktivna in dober partner gospodarstva.
PESEK: Bova še gospoda Sobočana se spomnila. Pravi, ogromno administracije, tudi on pravi, enormna jamstva za posojila, neživljenjske hipoteke in tisto, kar je bistvenega povedal,
euribor je pri nas višji, kot v tujini.
MEDJA: Verjetno mislite obrestna marža, euribor je enak. Obrestne marže so pri nas višje, kot v tujini in verjamem, da v povprečju tudi zavarovanja zaradi tega, ker je gospodarstvo v
povprečju bistveno več zadolženo, kot v tujini.
PESEK: Da ne bomo govorili samo o podjetjih in podjetnikih. Mi smo zelo na hitro, to priznamo, na temelju podatkov, ki jih imajo banke na svojih spletnih straneh, kot fizične osebe iskali stanovanjsko posojilo. Kolega je naredil tole razpredelnico. Iskali smo 50 tisoč evrov posojila z odplačilno dobo 20 let. In izračunali na teh hitrih izračunih na spletnih straneh mesečni obrok. Gospod Medja, naša državna, najmočnejša banka je na vrhu. Če pogledamo SKB, bi plačali okoli 20 evrov mesečnega obroka pri vas več, kot pri SKB-ju, ki je na dnu te lestvice. Kako komentirate, da imate za fizične osebe še zmeraj, če odštejemo še eno banko, ki ima izredno majhen delež in je tuja, ki je bila nad vami, tako visoke obrestne
mere za posojila fizičnim osebam?
MEDJA: Za to analizo se vam bom samo zahvalil. Iz dveh razlogov. Ker seveda ste mi dali možnost, da kolege prosim, da preverijo, kako je z našimi izračuni, kot drugo pa, ker mi daste priložnost, da vam pojasnim naslednje: NLB je v lanskem letu na področju posojil prebivalstvu povečala tržni delež, torej naredila bistveno več poslov kot vsi skupaj ostali, verjetno. Povečala trži delež za 0,6 odstotne točke. To pravzaprav pomeni, da moram sedaj pohvaliti prodajno osebje in tudi stranke, ki nam zaupajo, ker očitno je od trenutka, ko naredijo izračune na spletu, do trenutka, ko sklenejo posel, NLB uspela bistveno bolje prisluhniti njihovim potrebam in jih bistveno bolje poservisirati, ker so se pri nas odločile za posle.
PESEK: Ampak jaz kot fizična oseba, gospod Medja, vas pa ne morem pohvaliti. Ker jaz, če mi bo ta izračun, ki ga bom delala doma, pokazal, da dajete najdražja posojila, do vas sploh
ne bom prišla.
MEDJA: To je morda res, ampak še enkrat vam lahko povem, večina je očitno do nas prišla
in večina je očitno pri nas odšla zadovoljnih.
PESEK: Še eno stvar bi vas prosila, da pokomentirate. Mali delničarji pravijo, ali se norčujete, ali gre za sarkazem, mi tega ne bomo ponavljali. Ne želimo biti tako grobi, ampak vendarle, danes se seveda slišalo mogočno, poslujemo dobro, nadzorniki so vas pohvalili, kako ste izboljšali svoje rezultate. Ampak vendarle, dobili ste davkolačevalsko dokapitalizacijo, dobili ste državne obveznice, njihova vrednost se je povečala, dobili ste obveznice od slabe banke, izbrisali ste podrejence in delničarje, znižali ste si stroške, zdaj pa pravite, da imate dobiček. Z vsem, kar je bilo davkoplačevalskega vloženo in odvzeto davkoplačevalcem zato, da imate
vi dobiček. Se vam ne zdi, da ste danes nekoliko pretiravali?
MEDJA: No, poglejte…
PESEK: Res, da ste se nam zahvalili, ste rekli hvala za davkoplačevalski denar.
MEDJA: Ampak ravno to sem vam hotel reči, če gledate posnetek tiskovne konference, od mene niste slišali, da bi se pohvalil. Mi se predvsem želimo zahvaliti in to smo tudi iskreno storili in bomo storili še večkrat. Zelo smo hvaležni, da je Republika Slovenija imela toliko zaupanja v banko, da jo je dokapitalizirala in seveda brez tega, kot je pokazal regulator, bi šla banka v stečaj. Brez tega koraka nebi bilo ničesar. To je dalo osnovo, da smo se lahko borili na trgu in konkurenčno poslovali. Zvišali tržni deleži pa so dokaz, da smo v tem konkurenčnem boju 2014 delali dobro. Meni osebno je zelo žal za tisto, kar se je zgodilo z izrednimi ukrepi, izbrisi in žal mi je za tiste ljudi, ki so izgubili denar. Vendar to ne pomeni, da je treba našo pozornost usmeriti samo v to. Dejstvo, da je banka potrebovala dokapitalizacijo, se je začelo pet let prej, s pregrevanjem kreditiranja in slabimi kreditnimi odločitvami in pravzaprav izgubljamo sliko gozda, ker se koncentriramo ne na drevesa, ampak na grmičke, ko se pogovarjamo o tem, namesto da bi se pogovarjali o tem, kaj je šlo
narobe, da smo sploh prišli do potreb po milijardnih dokapitalizacijah.
PESEK: Pa še zmeraj imate 20% slabih terjatev v portfelju. To je pa res slab podatek.
MEDJA: Obseg bruto slabih terjatev je še vedno visok, čeprav smo ga v letošnjem letu že nekoliko zmanjšali. Je pa izjemno visoko zavarovan in se bo sistematično zmanjševal. Na naše rezultate v prihodnje, mi menimo, da ne bo bistveno vplival ravno zaradi tega, ker je tu veliko rezervacij, ker imamo sistematičen pristop k tem terjatvam in ker smo že letos tudi dokazali, da znamo iz njih nekaj narediti. Navsezadnje smo pri prodaji nestrateškim sredstev
dosegli celo nekatere dobičke.
PESEK: Uspešno delo, gospod Medja.
MEDJA: Še enkrat mi dovolite, da se res vsem zahvalim, tako strankam, kot sodelavcem, tudi medijem in seveda tudi lastnikom, ki ste vsi imeli zaupanje v nas, da smo lahko delali v letu 2014 hvala.
PESEK: Hvala lepa.
NLB je lani pridelal 81,5 milijona evrov dobička
Padec obsega slabih posojil
27. februar 2015 ob 12:31,
zadnji poseg: 27. februar 2015 ob 13:24
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Po še nerevidiranih podatkih je NLB lani ustvaril 81,5 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je imel leta 2013 kar 1,54 milijarde evrov izgube.
Dobiček celotne skupine NLB po poplačilu znaša 62,3 milijona evrov. Poslovni izid pred rezervacijami in oslabitvami z 207,5 milijona evrov pa je za kar 192,1 milijona evrov presegel tistega iz leta 2013. V NLB-ju 57 odstotkov tega dviga pripisujejo enkratnim dogodkom kot posledici ukrepov za sanacijo banke, 43 odstotkov pa izboljšavam v rednem poslovanju.
Uprava NLB-ja je ob tem poudarila, da je bilo poslovanje skupine lani stabilno, in to ob okrevanju slovenskega gospodarstva, a še vedno šibkem povpraševanju po posojilih in nadaljevanju razdolževanja gospodarstva.
Skupni prihodki skupine NLB so bili s 511 milijoni evrov za 47 odstotkov višji kot v letu 2013, pri čemer so čisti obrestni prihodki s 330 milijoni evrov predlanske presegli za 41 odstotkov, čisti neobrestni prihodki pa s 181 milijoni evrov za 58 odstotkov.
Podobna gibanja so na ravni matične banke - skupni prihodki so s 369,1 milijona evrov za 42 odstotkov višji kot v letu 2013. Pri tem so se čisti obrestni prihodki povečali za 44 odstotkov, na 227,3 milijona evrov, čisti neobrestni prihodki pa za 39 odstotkov, na 141,8 milijona evrov.
Stroški za oslabitve in rezervacije so se po prenosu dela slabih terjatev na slabo banko močno znižali. Na ravni matične banke so tako strmoglavili za 92 odstotkov, na 93,1 milijona evrov. Na ravni skupine so upadli za 87 odstotkov, na 141,4 milijona evrov.
V NLB-ju še opozarjajo, da je delež slabih posojil na ravni skupine s 25,5 odstotka ostal stabilen glede na lani, obseg slabih posojil pa je upadel za en odstotek, na 1,04 milijarde evrov. Na ravni banke NLB znaša delež 21,2 odstotka, obseg posojil pa je upadel za tri odstotke, na 660 milijonov evrov.
Stroški so bili tako na ravni skupine kot na ravni banke v medletni primerjavi nižji za devet odstotkov in so dosegli 303,5 milijona evrov oz. 193,3 milijona evrov.
