Luka Koper – napoved višje dividende in razprava o razvoju

NatisniNatisni

V Kopru se pravkar začenja 26. skupščina Luke Koper, d.d., na kateri bodo delničarji razpravljali tako o poslovanje v minulem letu kakor tudi od bodočem razvoju Luke Koper. Iz medijev je moč razbrati, da namerava država predlagati delitev večine bilančnega dobička, ki znaša 14,6 milijona EUR, kar bi okvirno znašalo 1 EUR na delnico. Delničarji bodo odločali tudi o imenovanju članice NS predstavnice Občine Koper, Sabine Mozetič, ki je funkcijo članice NS opravlja tudi v trenutnem mandatu in ji je le ta potekel 12.07.2015. Pooblaščenca Društva MDS na skupščini zastopata nekaj manj kot 3 % zastopanega kapitala.

 

Ljubljana in Koper, 21. avgust 2015


 

Razvoj Luke Koper v prihodnjih letih

Pooblaščenca Društva MDS sta v okviru razprave izpostavila kar nekaj tem in pri tem Upravi in NS zastavila številna vprašanja, ki se med drugim nanašajo tudi na razvojne projekte, o katerih so delničarji že večkrat razpravljali na preteklih skupščinah, vendar pa do danes še vedno ostajajo le na papirju. Temeljne ugotovitve so sledeče:

  • neizpolnjevanje razvojnih ambicij in načrtov glede izgradnje novega glavnega vhoda v koprsko pristanišče in podaljšanja pomolov,
  • upravljanje z nekaterimi naložbami, ki so se jih v Luki Koper lotili še za Časarjeve uprave, vendar danes opažamo, da so zapuščene, zanemarjene in nedonosne (npr. nova poslovna stavba, objekt Luna in plato ob družbi Adria terminali, območje Orleške gmajne na obrobju Sežane, zemljišča v Občini Beltinci),
  • podpis pogodbe z EIB o najemu posojila za naložbo v razširitev kontejnerskega terminala, v podaljšanje I. pomola in v opremo ter sprejetje 'domnevne obveze' s strani uprave in nadzornega sveta družbe, da delničarji naj ne bi mogli razpolagati in odločati o polovici ustvarjenega letnega dobička, kot je to bila praksa v prejšnji pogodbi iz leta 2011,
  • pogoste kadrovske menjave v upravi,
  • medijska sporočila, da razvojni interesi Luke Koper, lokalnih skupnosti, znotraj katerih pristanišče je in države niso usklajeni niti se ne zbližujejo, 
  • Luka Koper še vedno ni predstavila vizije in razvojne strategije.   

 

Sledeč iz navedenih ugotovitev bosta pooblaščenca Društva MDS na današnji skupščini med drugim zastavila sledeča vprašanja Upravi in NS:

  1. Kdaj se bo začelo z naložbami v I. pomol in z gradnjo novega vhoda in kakšne organizacijske in tehnološke posodobitve v smisli izboljšanja gospodarnosti so z omenjenimi naložbami predvidene?
  2. Kaj misli Luka Koper narediti z zamrznjenimi in nedonosnimi naložbami, ki smo jih omenili v drugi alineji?
  3. Ali uprava in nadzorni svet lahko potrdita oziroma zanikata, da sta s podpisom pogodbe z EIB dogovorila tudi o omejitvi dividendnih izplačil, čeprav lahko o tem odloča izključno skupščina delničarjev?
  4. Kaj misli narediti uprava Luke Koper, da lastne razvojne interese in potrebe uskladi z lokalnima skupnostima in državo ter s tem prebije sedanjo razvojno blokado?
  5. Kdaj misli javnosti predstaviti sodobno vizijo, strateški načrt in strategijo za njegovo izvajanje in uresničitev? 
  6. Ali drži, da nadzorni svet poskuša vpeljati v delniško družbo kadrovanje članov uprave po mandatarskem modelu in če je temu tako, ali to potrjuje neučinkoviti delovanje dosedanjega modela kadrovanja v upravo Luke Koper?

 

Pooblaščenec Društva MDS predstavil predlog razvojne strategije Luke Koper

Razvojno vizijo, ki jo je pripravil Matjaž Stare, bo izročena vsem zainteresiranim na današnji skupščini Luke Koper

Koprsko pristanišče in z njo tudi Luka Koper sta imela bodočnost, danes živita zgolj povprečno sedanjost. Pretovor raste, ko se povečuje pomorska trgovina med Evropo in čezmorskimi trgi in pada, kadar se ta poslabšujejo. Na račun visoke rasti severnoevropskih pristanišč nismo uspeli pridobiti niti drobtinic in deleži na tradicionalnih trgih, ki se oskrbujejo preko Kopra rastejo sila počasi in so majhni glede na obseg pomorske trgovine. Kar 87 % pretovora v koprskem pristanišču lahko pojasnimo z gibanji mednarodne trgovine. Pristanišče in Luka Koper sta tako preveč odvisna od mednarodnih trgovinskih trendov in občutno premalo od sposobnosti, da v resnem konkurenčnem nastopu posežeta po deležih drugih. In kot je že pokazala kriza 2008 – 2009 ima to lahko resne posledice za usodo in nadaljnji razvoj pristanišča in njegovo vodilne družbe. Vsaka večja naložba lahko kaj hitro postane kamen okrog vratu. Vedno bolj razprte škarje med denarnim tokom in stroški pa lahko postanejo precej hitro usodne in porinejo Luko Koper v bančno moro.

Od kje potem to veliko navdušenje in upravičenost, da se hvalimo z izjemnimi rezultati, ko pa glavno tveganje ostaja oziroma se celo povečuje? V ugodni gospodarski klimi, ko svet preveva optimizem, čeprav v senci številnih nasprotij, so dobri rezultati nekaj povesem običajnega oziroma bilo bi res čudno, če bi jih ne imeli. Rekorde beležijo tudi drugje, ostala pristanišča in podjetja, v življenje se vračajo celo še do pred kratkim odpisana. Lagodnost porojena iz prevzetnosti, samovšečnosti in samoljubja nekaterih vodilnih v Luki Koper je utemeljena na nekritičnem prepričanju, da poslovanje teče v idealni smeri in da je najbolje ne posegati v utečene ritme in navade. 

Izhajajoč iz napisane strategije do leta 2030 in strateškega načrta do leta 2020 naj bi se Luka Koper osredotočila le na pretovor in skladiščenje ter odprodajo nepremičnin in naložb ki ne sodijo v okviru temeljne dejavnosti. Povedano z drugimi besedami, Luka Koper bo vztrajala na položaju tipične tranzitne pretovorne postaje, ki bo v nekaj letih povečala prihodke ali pa tudi ne, na par sto milijonov evrov (200 mio) in se bo strogo vzdržala konkurenčnih posegov na druga logistična področja, čeprav ima na voljo tako lokacije kot sredstva. Postala bo nekakšna logistična podpora in morda celo finančna, za rast drugih podjetij, lastne ambicije pa bo omejila na brezcarinsko območje. 

Pravo priložnost za rast premoženja in vrednosti delniške družbe vidimo v njeni ekspanziji, v pridobivanju kapitala in njegovem usmerjanju v zagon mednarodne trgovine, borzništva, bančništva, zavarovalništva, v vzpostavljanju logističnih distribucijskih verig do končnih naročnikov in razmeščanju proizvodnih obratov ob strateški smeri. Naš cilj so številna trajna in raznovrstna delovna mesta, tako v gospodarstvu, kot tudi v javnih službah, v zdravstvu, izobraževanju, kulturi itd... Naš cilj je obvladati strateško transportno smer in izdatno povečati njeno vrednost. Za razliko od zagovornikov implozijskega koncepta, prisegamo na ekspanzijo in jedro te ekspanzije mora postati Luka Koper, naša delnica.

Vizija, okrog katere smo se povezali v okviru Društva MDS drugače razmišlja o vlogi, pomenu in razvojnih možnosti, ki jih Luka Koper ima. Predpostavlja trajnejša in trajnostna razvojna in tvorna razmerja med lastniki kapitala, njegovimi upravljavci, zaposlenimi, lokalnimi skupnostmi in vsemi drugimi deležniki. Predstavlja videnje vzajemnega razvoja in ambiciozne prihodnosti, tako za skupno, kot osebno dobro, predvsem pa dolgoročno uspešno poslovanje delniške družbe Luke Koper, ki naj bi postala dejanski razvojni motor. Je »drugi tir« v pravem pomenu besede. Ne le v smislu možnosti, da se ta del železniške infrastrukture dejansko vzpostavi, temveč tudi v pogledu preseganja sedanjega omejenega in neperspektivnega razmišljanja.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.