Delničarjem Krke (le) 1,61 EUR dividende
NatisniDelničarji Krke so na današnji 18. redni skupščini izglasovali vse predlagane sklepe Uprave in Nadzornega sveta (NS) Krke in hkrati tudi zavrnili vse dodatne točke dnevnega reda kakor tudi predlog za višjo dividendo. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je sicer na današnji skupščini preko pooblaščencev zastopalo 8,27 % glasovalnih pravic oziroma več kot 1,1 milijona glasov malih delničarjev.
Otočec, 4. julij 2013
Dividendni donos nižji od vezanega depozita na banki – Ali bomo prihodnje leto priča spremenjeni dividendni politiki?
Delničarji Krke so kot lastniki delnic deležni dividendnega donosa, ki v povprečju znaša 3,2 %, med tem ko lahko za primerjavo ugotovimo, da je depozit, sklenjen za več kot 1 leto, pri Abanki, d.d., obrestovan po 3,9 %. Primerjavo z Abanko navajamo zgolj zato, ker je predsednik NS Krke, Jože Lenič, hkrati tudi predsednik Uprave Abanke, d.d.
V Društvu MDS vedno zagovarjamo stališče, da delnica, kot najbolj tvegana oblika kapitala, potrebuje temu primerne donose, ki morajo obvezno biti nad donosi vezanih vlog in drugih oblik naložbenja. Izključno iz tega razloga smo podpirali predlog Splitske banke in Hypo-Alpe-Adria banke, ki sta predlagali dividendo 2,5 EUR.
Zato v Društvu MDS pozdravljamo tudi današnjo zavezo Uprave, ki jo vodi Jože Colarič, da bo za naslednjo 5-letno strategijo (od 2014-2018), pripravljena tudi nova dividendna politika.
Istočasno v Društvu MDS izražamo začudenje nad postopanjem države, ki ima preko Slovenske odškodninske družbe (SOD) in Kapitalske družbe (KAD), v lasti 25 % Krke. Glede na aktivno
naravnanost k sprejemanju varčevalnih ukrepov, se je država v primeru Krke neposredno odrekla 7,8 milijonom EUR denarja, ki bi ga lahko dobila, v primeru da bi SOD in KAD glasovala za višjo dividendo.
Za ogled TV prispevka novinarke Katarine Matejčič iz oddaje "24ur POP TV" ob 19.00 uri, z dne 04.07.2013 pritisni TUKAJ ali na sliko.
Krka z dobrimi rezultati in stabilno rastjo prihodkov
Skupina Krka je sicer v minulem letu dosegla 1,1 milijarde EUR prihodkov od prodaje in nekaj manj kot 160 milijonov EUR čistega dobička. 6 % višja rast prihodkov izvira predvsem iz rekordne rasti v Vzhodni Evropi, kjer Krka beleži kar 24 % rast prihodkov in enake napovedi veljajo za leto 2013.
V prvi polovici leta 2013 je družba namreč uspešno dosegla začrtano 6 % rast prihodkov in realizirala 597 milijonov EUR prihodkov od prodaje, hkrati pa se uspešno izvajajo tudi investicije v nove kapacitete. Med drugim bo v letu 2015 zaključena tudi največja investicija v zgodovini Krke, Notol 2, ki bo Krko stala okoli 200 milijonov EUR.
Razrešnica Upravi in NS ter potrjen revizor
Skupščina je potrdila razrešnico Upravi in NS, hkrati pa za revizorja ponovno imenovala tudi revizijsko hišo ERNST&YOUNG, d.o.o., ki bo revizijo opravljala drugo leto zapored.
Umik lastnih delnic in podaljšanje pooblastila za nakup lastnih delnic neuspešna
Skupščina je prav tako zavrnila 3 razširitvene točke dnevnega reda, katerih namen je bi umik lastnih delnic, sprememba statuta in pa novo pooblastilo za nakup lastnih delnic.
Zaradi gospodarske krize v Sloveniji, splošnega padca zaupanja v kooperativno upravljanje v Sloveniji in posledično nelikvidnosti prometa na Ljubljanski borzi, nekoliko pa tudi zaradi stagnacije dobička in zmanjšanja dobičkonosnosti, cena delnice ne sledi rezultatom in njeni notranji vrednosti. Zato je Uprava družbe pravilno reagirala in pred leti pričela z nakupom lastnih delnic, vendar z namenom možnosti strateških povezav ali za izvedbo kotacije na borzah izven Slovenije.
Potencialne koristi realizacije namena, bi delničarji lahko imeli v primeru strateških povezav, kjer bi lahko računali na dodatno rast prihodkov, tržnega deleža, itd. ob predpostavki pogojev povezav, z izvedbo kotacije pa so potencialne koristi v kapitalskih dobičkih, ki pa se z časom znižujejo za vrednost financiranja. Danes ima Krka v lasti 6,83 % vseh izdanih delnic. S kotacijo na Varšavski borzi se pričakovanja niso izpolnila, eksponentna rast prihodkov pa se je prav tako ustavila, zaradi pritiska na marže stagnira čisti dobiček, oz. je celo nazadoval, precej pa se je znižala donosnost kapitala.
Iz zgoraj navedenega je Društvo MDS tudi podprlo predlog o umiku lastnih delnic, vendar pa je izid glasovanja bil praktično enak kot pri ostalih predlogih sklepov.
