KD Banka

KD Banka, d.d. - Kontaktni podatki

KD Banka, d.d.
Neubegerjeva 30
1000 Ljubljana
Telefon: +386 59 220 100
Faks: +386 59 220 080
Email: info@kdb.si
Spletna stran: www.kdb.si

Od letos v lasti tujcev kar nekaj paradnih konj

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 12. 2012 Stran: 10

Prodaja premoženja Leta 2012 smo prodali celjski Etol, žalski Juteks, kranjski Savatech, Ljubljanske mlekarne se čakajo na uraden prevzem

Ljubljana - Turbulentno leto 2012 si bomo zapomnili tudi po prodajah nekaterih domačih podjetij. Tujega lastnika so dobile večinoma proizvodne družbe, ker njihovi domači lastniki, prezadolženi domači finančni holdingi, svojih milijonskih dolgov ne morejo vrniti brez prodaj zdravega dela premoženja.


Predvidoma prve dni januarja naj bi domače banke na svoje račune prejele kupnino od prodaje kranjske gumarske družbe Savatech (964 zaposlenih). Konec novembra jo je za skoraj 70 milijonov evrov kupila češka gumarska skupina ČGS, kar je vrednostno največja prodaja iztekajočega se leta. Prodajalka, kranjska Sava, se s prodajo Savatecha ne poslavlja le od gumarstva, temveč tudi od gorenjske prestolnice, saj se je sedež bančnoturistično-nepremičninskega holdinga po več kot devetdesetih letih iz Kranja preselil v Ljubljano.

Gorenjsko srce zdaj bije za Ljubljano

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kmetijstvo Datum: 28. 09. 2012 Stran: 12

Gorenjske zadruge so v devetdesetih letih z nakupom dodatnih delnic pridobile večinski delež v tedanji Gorenjski mlekarni, ki pa so jo kasneje, leta 2000, pripojile k Ljubljanskim mlekarnam. Zgodovina se ponavlja, zdaj želijo zadruge, med katerimi so tudi gorenjske, pridobiti večinski delež v veliko večjih Ljubljanskih mlekarnah.

Ko beseda nanese na mleko, Gorenjci »strižejo z ušesi«. Gorenjska je namreč govedorejskonajbolj razvita slovenska pokrajina, ki po koncentraciji prireje, mlečnosti na kravo in drugih mlečnih dosežkih odstopa od drugih. Pa ne le to! Podjetni Gorenjci so po vstopu Slovenije v Evropsko unijo med prvimi peljali mleko mimo Ljubljanskih mlekarn na evropski trg -natančnejev Italijo, Gorenjska pa ima ob dobrih naravnih pogojih za prirejo mleka tudi dolgo tradicijo v predelavi mleka. Začetki Gorenjske mlekarne segajo v leto 1938, v vsej svoji zgodovini se je štirinajstkrat reorganizirala in se po lastninjenju v devetdesetih letih preoblikovala v delniško družbo. Sedmerica kmetijskih zadrug, ki je po zakonu o zadrugah pridobila v mlekarni 42-odstotni lastniški delež, je z nakupom še enajstih odstotkov delnic postala 53-odstotna lastnica mlekarne. Njihovo večinsko lastništvo je bilo kratkotrajno. Delničarji Gorenjske mlekarne so na skupščini 16. novembra 1999 domala 85-odstotno soglašali s predlogom uprave in nadzornega sveta o pripojitvi podjetja k Ljubljanskim mlekarnam, proti sta bili le Kmetijska zadruga Cerklje in Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled. Ko so pripojitev potrdili še delničarji Ljubljanskih mlekarn, je uspel prvi poskus povezovanja v slovenskem mlekarstvu. Mlekarna v Kranju je potlej kot obrat Ljubljanskih mlekarn kmalu »usahnila«, objekte so podrli in na njihovi lokaciji naj bi kmalu zgradili novo stanovanjsko naselje.

Čakajoč na odbojni val

Medij: Delo Avtorji: Ivanc Bojan - samostojni finančni analitik, KD Banka Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovno Delo
Datum: 08. 08. 2011 Stran: 27

Domači trg

Stavka v Luki Koper zadnje čase polni časopisne stolpce in dokazuje, v kakšnem konfliktu interesov je lahko država zaradi svoje vloge v lastništvu. Če pustimo ob strani stare in aktualne študije o izgubljenih evrih dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu in morebitnih spremenjenih poteh svetovnih ladjarjev, ki so prisiljeni obiti Luko, je aktualna stavka več kot samo primer boja med delavcem in kapitalistom. Tako je zdaj namreč resnica precej enostransko prikazana v vseh pomembnejših medijih, poteze uprave pa so pavšalno ocenjene kot precej neprimerne.

Zadnjo izjavo uprave družbe so na Seonetu javno objavili 29. julija, ko v sporočilu piše, da je uprava na podlagi pravnih mnenj prepričana, da so stavkovne zahteve nezakonite. S pogajalskega stališča je stavka povečala končni izkupiček stavkajočih, saj se je javno mnenje močno obrnilo v prid slednjih, podporo pa so jim izrazili tudi sorodni sindikati. Uprava je na drugi strani zavezana lastnikom, ki jih prestavlja nadzorni svet. Več kot polovico lastništva obvladuje država, pomembnejša deleža imata v lasti še paradržavna sklada Sod in Kad, preostanek pa mali delničarji. Skladno s pritiskom javnega mnenja so se bili o razmerah prisiljeni izreči vsi bolj ali manj prominentni politiki, medtem ko je bilo v izjavah zaslediti pričakovano malo konstruktivnosti. Vsaka uprava je poklicana predvsem k doseganju načrtovanih rezultatov in mora zanje odgovarjati, zato je bil odziv na plačne zahteve hladen.

Glede na trenutno stanje na slovenskem delniškem trgu in nove rekordne najnižje vrednosti zato ne preseneča, da nadvse ugodnega razkritja Krkinih rezultatov investitorska srenja ni ustrezno nagradila. Logična razlaga bi seveda bila, da se likvidnostni diskont s čedalje nižjimi cenami in s tem nižjim borznim prometom viša, kar pomeni, da so prihodnji denarni tokovi slovenskih podjetij v današnjih očeh vredni manj, kot so bili še nedavno. Če k temu dodamo še oceno diskonta po pravilu »čez palec« zaradi konfliktnega lastništva države in zasledovanja dualnih ciljev (dobička in socialne kohezije), so trenutne cene delnic očitno »fer«.

 

Pazljivo pri nakupu delnic Save

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 13. 05. 2011 Stran: 5

ANALITIKI SVARIJO

Iz Savinega nadzornega sveta naj gre nekdanji prvi mož Kada Tomaž Toplak, delničarji pa naj naročijo revizijo poslov v zadnjih petih letih zaradi suma negospodarnega ravnanja. O omenjenem naj glasujejo delničarji na skupščini 8. junija, zahtevajo lastniki Kad (19 odstotkov), Sod (11 odstotkov) in Društvo Mali delničarji - skupaj smo močnejši (MDS).


Namesto Toplaka naj lastniki v NS izvolijo Boštjana Udoviča s fakultete za družbene vede. Predlagatelje sprememb pri Toplaku moti »neaktivnost, saj ni sprožil postopkov zoper nekdanjo upravo«, sporočajo iz MDS.

Spomnimo: vodenje Save je spomladi od dolgoletnega šefa Janeza Bohoriča prevzel Matej Narat. MDS ob tem opozarja na strmoglavljenje delnice Save in dodaja, da »smo bili ob koncu leta 2010 priča 'umetnemu vzdrževanju' tečaja delnice Save z nakupi v sklad lastnih delnic«. Delničarji zahtevajo izvedbo posebne revizije vodenja poslov skupine, ker obstaja sum negospodarnega ravnanja pri sklepanju določenih poslov, kar naj bi povzročilo oškodovanje družbe, sporoča MDS. Toplak ni dosegljiv, tudi odgovore s Save še čakamo. Tudi iz agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AU-KN) nam še niso sporočili, ali so usklajeni s Kadom in Sodom. Na skupščinah v imenu državnih lastnikov namreč glasuje AUKN. Nekateri opozarjajo, da bi glasovanje AU-KN proti volji Kada in Soda lahko bilo podlaga za tožbe. Celo več: AUKN menda celo ne bi smel sam predlagati nasprotnih predlogov ali zahtevati sklicev skupščin.

Nesoglasja Sekavčnika, Gantarja in Racmana ovirajo reševanje težav KD Group

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 01. 2011 Stran: 17

Ljubljana - S finančno krizo so se zaostrili tudi odnosi med ključnimi lastniki KD Group - na eni strani Matjažem Gantarjem in na drugi Sergejem Racmanom ter Aleksandrom Sekavčnikom, medtem ko naj bi Tomaž Budna ob teh sporih večinoma stal ob strani. Zlasti zaradi zmanjšanja zadolženosti in slabše donosnosti nekaterih naložb bo KD Group v letošnjem letu prisiljen v prodajo naložb, vendar o tem doslej med lastniki ni bilo soglasja. Kot druga možnost se omenja vstop novega lastnika prek dokapitalizacije krovne družbe KD Group ali posameznih dejavnosti. Toda tudi predpogoj za lastniške spremembe bo zmanjšanje vpliva enega od lastniških blokov.


Da med večjimi lastniki KD Group obstajajo nesoglasja, je jasno že dolgo. Večinoma niso imeli enotnega pogleda na strategijo družbe, v zadnjih letih paje do razhajanj prihajalo celo pri odločitvah o prodaji naložb, v katero jih sili finančni položaj družbe. Odnose med njimi po trditvah naših virov vse bolj krhajo tudi obveznosti, kijih imajo posamezni lastniki do same družbe za financiranje lastnih naložb. Pri tem se omenja zlasti velika finančna izpostavljenost Sergeja Racmana, ki si je pri družbah KD sposojal denar za financiranje svojih drugih naložb. Toda, ker sočasno Racman prek upravnega odbora soupravlja KD Group in se pri tem naslanja na Sekavčnika, ne morejo razrešiti vprašanja njegovih obveznosti do družbe. Za kolikšno vsoto gre, uradno ni znano, omenja pa se več kot deset milijonov evrov. Takšen položaj po naših informacijah vedno bolj moti ostale lastnike.

Kje je prevzemna ponudba za Abanko?

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 12. 2010 Stran: 8

Triglav: Tudi če kupimo delež v Abanki od Hita, nismo zavezani k ponudbi za prevzem

Tekma med državo in kranjsko Savo za prevlado v tretji največji banki Abanka Vipa se nadaljuje, javne ponudbe za prevzem banke pa ni.


Oba lastniška bloka - Savin, ki po novem združuje 50,1 odstotka delnic Abanke, in Triglavov, ki želi še Hitov delež Abanke - trdita, da jima javne ponudbe za prevzem še ni treba objaviti.

Ali Triglav lahko odkupi delež od Hita brez prevzema?

Državna Zavarovalnica Triglav ima 25,6 odstotka Abanke, skupaj s Triglavom Stebrom 1 pa tretjino Abanke. Triglav je državnemu Hitu že poslal nezavezujočo ponudbo za odkup 6,15-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že pisali, Triglav za Hitov delež v Abanki menda ponuja okoli 23 milijonov evrov.

Brez glasovalnih pravic

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 08. 2010 Stran: 11

Manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu (Dunajski borzi) na zadnji skupščini niso "nagajali". Že drugo leto zapored brez dividend in že drugo leto poslovanje z izgubo

Ljubljanska borza, ki je v 81,01-odstotni lasti družbe CEESEG (skupina borz v večinski lasti Dunajske borze), je nedavno izpeljala skupščino delničarjev, na kateri pa CEESEG še vedno ni imel glasovalnih pravic. To je z odločbo konec leta 2008 dosegla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Tki meni, da je bila Dunajska borza v preteklosti zavezana objaviti prevzemno ponudbo. Avstrijci so se pritožili na ustavno sodišče, ki naj bi odločitev sprejelo še v tem letu. Že pred časom so predstavniki Dunajske borze izrazili jasno stališče, da bodo upoštevali odločitev ustavnega sodišča in podali prevzemno ponudbo, če bo tako odločilo sodišče, druga možnost pa je, da se v individualnih razgovorih z manjšinskimi lastniki Ljubljanske borze, če bodo ti želeli delnice prodati, dogovorijo za iztisnitveno ceno, kar se očitno tudi že dogaja.


Tako manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu na skupščini niso "nagajali", saj vedo, da če kdo, jim bo odkupila delnice prav Dunajska borza. Pri delitvi bilančnega dobička pa možnosti za izplačilo visokih dividend sploh ni bilo, saj je Ljubljanska borza že v preteklosti izplačevala visoke dividende, lani pa je imela po mnogih letih poslovanja z dobičkom 270 tisoč evrov izgube, zato ob koncu preteklega leta sploh ni izkazovala bilančnega dobička. Še leta 2007 so imeli na Ljubljanski borzi rekordnih 4,8 milijona evrov prihodkov, ki so predlani zdrsnili na 3,2 in lani le še na 2,2 milijona evrov. Če vemo, da je v letošnjem prvem polletju promet na Ljubljanski borzi glede na lansko prvo polletje s 321 upadel na 265 milijonov evrov, bo verjetno letos Ljubljanska borza ustvarila še manj prihodkov. Letošnjih uradnih poslovnih rezultatov na Ljubljanski borzi rekoč, da so zaprta družba, niso želeli komentirati. Ob koncu preteklega leta so zaposlovali 25 ljudi, njihovo število se je zdaj znižalo na vsega 22.

KD Banka bo izgubo pokrila s kapitalskimi rezervami

Medij: Dnevnik Avtorji: B. A. H. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Delničarji KD Banke so na nedavni skupščini sklenili, da bodo izgubo iz preteklega leta, ki je znašala 2,3 milijona evrov, pokrili v breme kapitalskih rezerv. Delničarji - banka je v stoodstotni lasti skupine KD Group - so sprejeli tudi nekatere statutarne spremembe in neizvršnim ter izvršnim članom upravnega odbora podelili razrešnico za leto 2009. Skupina KD Group je leto 2009 končala s 44 milijoni evrov čiste izgube, izguba matične družbe pa je bila še devet milijonov evrov višja.

Voglu zmanjkuje moči

Medij: Žurnal24 - Štajerska, Pomurje in Koroška Avtorji: Škrjanc Renata Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Štajerska Datum: 04. 05. 2010 Stran: 7

Smučišče. Dolgotrajno čakanje na zakon onemogoča posodobitev.

Ukane. Zimska sezona, ki se je na smučišču Vogel končala 5. aprila, je bila slaba. Našteli so za kar 35 odstotkov manj smučarjev kot v lanski sezoni; družba Žičnice Vogel Bohinj pa ima tudi likvidnostne težave.


"Imeli smo 92 smučarskih dni in 66 tisoč smučarjev, kar pomeni likvidnostne težave," je včeraj za Žurnal24 povedal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj. Poudaril je, da še imajo denar za plače 28 zaposlenim, prej (že 24. aprila) pa so začeli poletno sezono - nihalka vozi vsak dan od 8. do 18. ure. Vendar je bil slab obisk tudi med prvomajskimi prazniki, saj so v soboto in nedeljo našteli po le 200 obiskovalcev.

Čakanje na zakon

Čeprav zaposleni sicer prejemajo plače, pa je povprečje njihovih plač za 25 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Zaradi nižje kupne moči ljudi in slabšega obiska si še bolj želijo posodobiti smučišče, vendar projektov zaradi nerazumno dolgega sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) in državnega lokacijskega načrta (DLN) ne morejo pripraviti.

Načrti v zraku

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.