Factor banka

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vse pristojne organe poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje/direktorje ključnih oddelkov. V članku z naslovom »Banka Slovenije, laži in potvarjanja«, objavljen na spletni strani časopisa Finance z dne 09.02.2015 (ob 12.25 uri), avtor članka navaja dejstva, ki lahko predstavljajo storitev več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivile ključne osebe iz Banke Slovenije.

Ljubljana, 09. februar 2015

Društvo MDS je na Policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj.

Društvo MDS, ki v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije dokazuje neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013 v primeru Abanke Vipa in NLB je januarja 2015, na Upravno sodišče RS, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2013, izrečenih Banki Celje d.d. in Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.

V Društvu MDS zato javno pozivamo vse pristoje organe, naj raziščejo naznanilo več sumov kaznivih dejan, kot sledi iz priloženega člnaka, po uradni dolžnostiu in naj enkart za vselej naredijo konec tajnim dekretom, ki aspominjajo na »revolucionarne čase« na pa na demokracijo 21 stoletja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji, banke, obveznice Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015 Stran: 7

Znane so izgube, ki bodo zaradi prisilne sanacije domačega bančnega sistema doletele pokojninske sklade in več kot pol milijona varčevalcev. Ostali so brez več kot 32 milijonov evrov, kar jim je lani in letos močno oklestilo donose.

Slovenski pokojninski skladi, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje kar okoli pol milijona državljanov, bodo zaradi sanacije domačega bančnega sistema ostali brez premoženja v višini več kot 32 milijonov evrov.

To razkrivajo najnovejši podatki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Iz njih je razvidno, da bodo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe z odpisom in popravki naložb v delnicah in podrejenih obveznicah NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke in Probanke v lanskem in letošnjem letu izgubile več kot 90 milijonov evrov sredstev. Približno tretjina tega odpade na pokojninske sklade. 

Pred koncem leta je za piko na i poskrbelo še podržavljenje Banke Celje, kar bo vsem pokojninskim skladom prizadejalo nove milijonske izgube. Čeprav so nekateri v pričakovanju tega najbolj črnega scenarija že lani in v začetku letošnjega leta oblikovali ustrezne popravke, je v njihovih bilancah konec septembra obtičalo za več kot osem milijonov evrov vrednostnih papirjev Banke Celje. 

1,6 % vseh naložb so izgubile zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema. 111,2 mio. € znašajo izgube zaradi odpisov vrednostnih papirjev NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke, Probanke in Banke Celje.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.

Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.

Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.

Ljubljana, 03. december 2014

Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR

Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.  

Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?

V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona,Piano Brane Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 18. 11. 2014 Stran: 3

Skupina HSE Tet v likvidaciji, 160 ljudi brez služb - PV: tožbe proti vodilnim ne bo

Trbovlje, Celje - Usoda 125-megavatnega bloka Termoelektrarne Trbovlje (Tet) in sto šestdeset delavcev je za pečatena: lastnika Teta sta na skupščini potrdila začetek prve redne likvidacije v zgodovini slovenske energetike, in sicer brez posebnega zakona. Direktor Teta Franci Blaznek odhaja sporazumno.

Že včeraj je v Tet prišel likvidacijski upravitelj, odvetnik Luka Podjed, delavci pa bodo dva meseca še imeli plače. Tet - večinski lastnik je Holding Slovenske elektrarne (HSE) in petinski Factor Banka - za plače potrebuje okrog pol milijona na mesec. Blaž Košorok, generalni direktor HSE, pravi, da bodo zakonske obveznosti tudi decembra izpolnili: *NLB je Tetu ogiogcjčila, da zastavi depozit, mi pa bomo pomagali likvidnostno.« 

Likvidacijski upravitelj mora v mesecu dni pripraviti podroben načrt likvidacije in program presežnih delavčev. V igri so še vedno vse realne ponudbe za najem ali nakup Teta, za štirideset delavcev obstaja tudi niožnost prezaposlitve. Aleš Ocvirk se v imenu delavcev -Teta sprašuje;. »Kaj pa drugih 120 ljudi? Te bi znotraj HSE lahko prerazporedili. Upam, da se bo v prihodnjih dveh mesecih izkazala vsaj politika.«

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo - finance Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2

Banke Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih kreditih

Ljubljana - Novi Ljubljanski banki in Novi KBM 19. oktobra na spletu še ne bo treba objaviti podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v njihovem portfe-Iju. Ustavno sodišče je namreč soglasno zadržalo izvajanje zakona, ki podržavljenim bankam nalaga ta razkritja.

Zadržanje spornih določil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so v okviru pobude za ustavno presojo zahtevale Banka Slovenije (BS), NLB, NKBM, Ocean Orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik. Menijo, da bi z objavo podatkov o slabih kreditih, ki so na dan prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostali v bankah, bankam in kreditojemalcem nastala nepopravljiva škoda. Objava podatkov je namreč dokončna in naknadno ugotovljena morebitna neustavnost določil ne bi več mogla popraviti škode.

Da bi bile posledice javne objave podatkov o slabih posojilih hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvrševanja zakona, so menili tudi ustavni sodniki in izvajanje zakona zadržali. O ustavnosti zakona pa naj bi presojali prednostno.

Poseg v zaupnost

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.

Ljubljana, 03. oktober 2014

Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev

Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.

Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L

Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 06. 2014 Stran: 6

Jose Manuel Barroso ni odgovoril na pismo VZMD o razlastitvi delničarjev slovenskih bank. Dr. Peter Glavič: Pričakujemo, da bo ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančništvu

Predsednik državnega zbora Janko Veber se je Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD) prijazno zahvalil za gradivo o ugotovitvah strokovnih sodelavcev združenja glede razlastitve več kot 100.000 delničarjev slovenskih bank in ga poslal pristojnim službam parlamenta. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso ni storil niti tega. "Po treh mesecih, odkar smo nanj naslovili pismo, nismo dobili nikakršnega odgovora. Prav tako ne od večine naših poslancev v evropskem parlamentu. Samo dva sta odgovorila, da sta naše gradivo prejela, da bi kdo sprožil to razpravo v parlamentu, pa nam ni znano," je povedal dr. Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM in dodal, da je zato tudi sam postal evroskeptik.

Razlastili so četrtino prebivalstva

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 06. 2014 Stran: 7

Igralništvo

Izgube Loterije Slovenije zaradi vlaganja v tvegane bančne delnice in obveznice bi se lahko že letos povzpele do skoraj desetih milijonov evrov. Kljub temu dolgoletni predsednik uprave Tim Kocjan in prvi nadzornik Boris Šuštaršič še danes zasedata dobro plačane funkcije v družbi.

Medtem ko so v Loteriji Slovenije opozarjali na škodljivost dodatnega obdavčevanja srečk in drastično zmanjševali sredstva za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, so sami odpisovali na milijone evrov zaradi nespametnih naložb v bančne delnice in obveznice.

V lanskem letu, ko je Loterija Slovenije zaradi manjših vplačil v njenih igrah na srečo razdelila za štiri milijone evrov oziroma 17 odstotkov manj koncesijskih dajatev, je družba hkrati odpisala za več kot tri milijone evrov delnic in obveznic Probanke in Factor banke, ki jih je kupovala s presežnimi sredstvi. To je sicer le vrh ledene gore. V zadnjih dveh letih so morali izvesti že za sedem milijonov evrov odpisov finančnih naložb, še dodatna dva milijona evrov pa naj bi v Loteriji Slovenije izgubili letos zaradi kupovanja podrejenih obveznic Banke Celje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2014 Stran: 7

Sanacija bank

Zgodba o striženju lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank je nova potencialna javnofinančna mina. Ali se bo sprožila, bo odvisno od ustavnega sodišča, ki ga čaka ena od težjih odločitev.

Sanacija bank bo državo v prihodnjih mesecih morda stala še dodatne pol milijarde evrov.

Na mizi ustavnega sodišča je namreč več kot deset zahtev in pobud za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je »ostrigel« lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Vložili so jih predstavniki malih delničarjev, državni svet, nekatere finančne družbe in fizične osebe, med drugim tudi zlati olimpijec Primož Kozmus, ki je »nasedel« v obveznicah Abanke. Če bo ustavno sodišče, ki je vse prispele pobude združilo v enotni postopek, presodilo, da je država s striženjem poteptala ustavne pravice podrejencev, bo moral novonastalo luknjo v skrajnem primeru v celoti pokriti državni proračun. Hkrati pa se bo med ministrstvom za finance, Banko Slovenije in evropsko komisijo začelo tudi razčiščevanje odgovornosti in iskanje krivca.