Probanka

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 7

NLB, NKBM in Abanka so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem, zato državljani pričakujejo podatke, kako varčne so njihove uprave

Neslaven umik delnic NKBM iz prve (prestižne) kotacije na Ljubljanski borzi se je zgodil dva dni potem, ko je 18. decembra 2013 država banko dokapitalizirala z 870 milijoni evrov. Delničarji in lastniki njenih obveznic so bili razlaščeni z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, država pa je vpisala in vplačala deset milijonov novih delnic in s tem postala edina lastnica banke. Nove delnice seveda ne kotirajo na borzi.

Tako se je končalo razpršeno lastništvo edine delniške družbe na Slovenskem, ki je imela od leta 2007 dalje okoli 100.000 malih delničarjev, nazadnje jih je bilo približno 97.000, ki so izgubili 151,35 milijona evrov prvotnega vložka ali še več (povprečno 1500 evrov na delničarja), saj so mnogi sodelovali še pri dokapitalizacijah banke v letih 2008 in 2011. Pa je bilo novembra 2007 med ljudmi celo tako veliko navdušenje nad delnicami NKBM, da so vanjo želeli vložiti 750 milijonov evrov. Država jim je takrat omogočila pridobitev "le" 24-odstotnega deleža banke in jim preostanek denarja vrnila. Ogorčeni nekdanji delničarji v okviru svojih združenj zdaj iščejo pravne poti, da bi iztožili odškodnino, razlaščeni imetniki obveznic pa so vložili zahteve za ustavno presojo spremembe Zakona o bančništvu.

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika 04. 01. 2014

Doseg / Reach: 144000

Država / Country: Slovenija

Čas / Time: 07:03

Trajanje / Duration: 3 min 1

Tožbe zoper Banko Slovenije

RA SLOVENIJA 1, 4.1.2013, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:03

VZMD je zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja, Factor banke in Probanke na ljubljansko upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Hkrati Ustavno sodišče, kot je znano, prav zdaj presoja, ali je bil izbris podrejenih obveznic v slovenskih bankah, s katerimi je država pridobila 442 milijonov evrov, ustaven. Urška Jereb Brankovič.

URŠKA JEREB BRANKOVIČ: VZMD je zaradi razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v NLB, Factor in Probanki na Upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Za kaj konkretno gre? Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stankovič.

RAJKO STANKOVIČ: Glede na to, da niso bile posamične odločbe imenske, izdane imetnikom obveznic, kjer bi bilo natančno obrazloženo, zakaj so bili razlaščeni in da so odvetnik Kunič in nekateri imetniki to so poskušali dobiti in tega (od BS) niso dobili, so se pač odločili, da bodo probali na ta način do teh odločb priti.

JEREB BRANKOVIČ: Kot je znano, Ustavno sodišče prav zdaj presoja sporne člene zakona o bančništvu, ki določa, da morajo pri sanaciji bank prispevati tudi delničarji in podrejeni upniki. Stankovič presojo pričakuje v nekaj mesecih.

STANKOVIČ: Pripoznava absolutno prednostno obravnavo, kar pomeni, da bo odločalo o tej stvari v treh do šestih mesecih. O zadržanju (izvajanja spornih členov ZBAN- 1L) pa ni odločalo, ker je pravica materialne narave. To pomeni po domače, da se čahko materialna pravica povrne v denarju.

JEREB BRANKOVIČ: Ali je Ustavno sodišče v kateri izmed drugih držav evra že razsodilo v prid imetnikov podrejenih obveznic?

STANKOVIČ: Če se ne motim, je bilo to na Irskem in na Portugalskem so ugodili in razveljavili tiste ukrepe, ki jih je Evropa na nek način zapovedala članicam.

JEREB BRANKOVIČ: In če se bo to zgodilo tudi pri nas, bo morala država na račune vrniti 442 vzetih

milijonov?

STANKOVIČ: To je v najboljšem primeru, (in edina) možnost v denarju. Ustavno sodišče lahko presodi v 100 procentnem znesku, lahko (pa) presodi v kakšnem drugem (%) zneska. Vendar naj povem, če bi v tem (primeru presodilo v) 100 procentnem znesku, je to le 7 procentov (celotne sanacije) bančne luknje.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 04. 01. 2014 Stran: 10

Kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države ZARADI SLABE UPRAVLJAVSKE PRAKSE DRŽAVE, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga

Zadnje dneve so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in male vlagatelje. Uničevanje kapitala pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih skušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne katastrofe so:

• uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji,
• propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji;
• končni udarec delničarstvu je množični izbris nad 100.000 malih delničarjev petih bank.

Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji. Zanimivo je, da so bili sedeži štirih finančnih družb v teh mejnikih (Dadas, Gospodarstvo Rast, Probanka in Nova KBM) v Mariboru. Za polomom v industriji (Tam, Metalna, MTT, Hidromontaža, TSN, Tovarna dušika itd.) so ta del Slovenije prizadeli še zlomi finančnih družb. V tem sestavku se bomo poglobili samo v zadnjega od mejnikov in še to samo na primeru NKBM, pred izbrisom družbe z največ delničarji v Sloveniji.

Izbrisani vlagatelji

Medij: Večer Avtorji: L. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 01. 2014 Stran: 5

Vseslovensko združenje malih delničarjev je na upravno sodišče vložilo tri tožbe. Izpodbijajo izbris podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je prvi delovni dan leta 2014 proti Banki Slovenije vložilo tri tožbe na upravno sodišče, in sicer zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke. V združenju pravijo, da Banka Slovenije razlaščencem ne dovoli niti vpogleda v odločbe o njihovem izbrisu, zato pozivajo k spoštovanju pravnih norm in temeljnih demokratičnih načel.

VZMD preko odvetniške pisarne Kunič v imenu 293 imetnikov podrejenih obveznic treh slovenskih bank, ki so bili 18. decembra lani razlaščeni, na upravnem sodišču v Ljubljani izpodbija izbris podrejenih obveznic NLB (v imenu 229 imetnikov obveznic NLB 26. izdaje), Factor banke (v imenu 24 imetnikov obveznic Factor banke 9. izdaje) in Probanke (v imenu 40 imetnikov obveznic Probanke 9., 11. in 12. izdaje).

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 01. 2014 Stran: 10

Razlastitev BS ne dovoli niti vpogleda v odločbe o izbrisu, pravijo mali delničarji

Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je zaradi nedavne razlastitve imetnikov podrejenih obveznic Nove Ljubljanske Banke (NLB), Factor Banke in Probanke na upravnem sodišču sprožilo tri tožbe proti regulatorju bančnega trga Banki Slovenije.

Imetniki podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke so 18. decembra lani dokončno izgubili vse svoje premoženje. Njihovo razlastitev je uzakonila novembra lani sprejeta novela zakona o bančništvu, ki je Banki Slovenije (BS) podelila pravico odrediti odpis vseh podrejenih obveznic bank, čemur ostro nasprotujejo v VZMD, saj menijo, da je takšen ukrep neustaven. »Razlastitev je najbolj radikalen poseg v pravico lastnika,« je včeraj poudaril predsednik VZMD Kristjan Verbič. Združenje je že na začetku decembra vložilo zahtevo za ustavno presojo in zadržanje novele zakona o bančništvu, ker pa to razlastitve ni ustavilo, so šli zdaj še korak dlje in v imenu 293 razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic bank vložili tožbe na upravno sodišče.

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 12. 2013 Stran: 16

Vlada Alenke Bratušek je v pet bank, dve tajkunski, nakazala 3.467 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja, hkrati pa razlastila male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, ki so imele značaj depozitov (skupno za 775,2 milijona evrov).

V preteklih dneh so se v banke v državni lasti že zlili novi milijoni davkoplačcvalskih evrov. V Novo Ljubljansko banko (NLB) smo davkoplačevalci spet vložili novih 1.141 milijonov evrov gotovine, za še naslednjih 410 milijonov evrov pa so bile izdane državne obveznice. Skupno je banka prejela 1.551 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja. Za Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) smo namenili 620 milijonov evrov v gotovini, za 250 milijonov evrov je bilo izdanih državnih obveznic. Banka je torej skupno prejela 870 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev. Tretja banka, ki je v delni državni lasti, pa je Abanka Vipa, ki je prejela 358 milijonov evrov gotovine, za 243 milijonov evrov pa je bilo izdanih državnih obveznic. Skupno je tako šlo v vse tri banke 2.119 milijonov evrov gotovine, k čemur je treba dodati še 903 milijone evrov v državnih obveznicah. Gre Lorej za 3.022 milijonov evrov, s katerimi smo davkoplačevalci vnovič

V preteklih dneh smo davkoplačevalci za dokapitalizacijo treh večjih državnih in dveh manjših zasebnih bank plačali približno toliko, kot ZPIZ letno nameni za izplačilo vseh pokojnin.

Razlastili male delničarje in dali tajkunom

Vlada Alenke Bratušekje prek Banke Slovenije v preteklih dneh razlastila male delničarje, ki so v preteklih letih kupovali delnice bank v slovenski lasti. Tudi tiste, ki so delnice po vrednosti 27 evrov kupovali leta 2008. Tako so v NLB izničili osnovni kapital banke v višini dobrih 184 milijonov evrov, v NKBM v višini dobrih 143 milijonov evrov in v Abanki v višini 7,2 milijona evrov. Delnice so preprosto razveljavili in izbrisali iz delniške knjige pri Centralni klirinško depotni družbi. Skupno so torej ljudem odvzeli 334,2 milijona evrov, kolikor je znašala vrednost njihovih delnic v omenjenih bankah. Hkrati je vlada samo zasebnima Probanki in Factor banki v istem dnevu namenila 445 milijonov evrov, ki jih bosta ti porabili za pokrivanje bančne luknje, nastale zaradi danih in nevrnjenih posojil izbranim komitentom. Znano je, da sta bili banki že vse od začetka v zasebni lasti tajkunov in namenjeni njihovemu poslovanju. Poleg državnih bank seveda. Skratka, Bratuškova je vzela malim delničarjem, da je pokrila dolgove bogatašev in svojih privržencev.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 12. 2013 Stran: 13

Reševanje slovenskega bančnega sistema je na gospodarskem področju nedvomno zaznamovalo iztekajoče se leto. Tako smo nedavno v pet bank (NLB, Nova KBM, Abanka, Factor banka, Probanka) zmetali za približno tri milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. Dodatno je k sanaciji največjih slovenskih bank prispevalo okrog 100 tisoč (malih) delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic. Vse to se je zgodilo na podlagi zahtev Bruslja, da se lahko državne pomoči, kar dokapitalizacije bank so, izvajajo šele, ko so lastniki delnic in podrejenih obveznic (te štejejo kot kapital) takšnih bank razlaščeni. To regulativo je sprejela tudi Slovenija in čez noč izbrisala premoženje petim odstotkom slovenskih državljanov.

Ob vsem tem najbolj bode v oči, da sta Probanka in Factor banka sicer bili likvidirani, ostale tri banke pa niso šle v stečaj. To pa je v kapitalistični ureditvi pravzaprav edini pravi argument, ko lahko lastniki delnic in podrejenih obveznic ostanejo brez vsega. Tovrstno tveganje tudi zavestno sprejmejo ob nakupu delnic, drugačnih izbrisov pa nikakor ne morejo predvideti. Ob tem puščamo ob strani, da je - ko so pred natančno šestimi leti množice majhnih delničarjev stale v vrstah in vpisovale ter vplačevale delnice Nove KBM - tedanja uprava pod vodstvom Matjaža Kovačiča, ki je simbolično tudi sama kupovala te delnice, obljubljala visoke prihodnje dobičke in s tem povezane visoke dividende. A od teh obljub, ko so se v banki začele dogajati različne kreditne, nepremičninske in druge stranpoti, ki so nazadnje privedle v številne tožbe proti nekdanjim vodilnim, je bilo bore malo. Kvečjemu za manjšo pest riža.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 12. 2013 Stran: 3

Ljubljana - Dobrih 500 milijonov evrov bodo k sanaciji NLB, NKBM in Abanke prispevali tudi njihovi delničarji in lastniki podrejenih bančnih obveznic. S podržavljanjem teh treh bank je bilo razlaščenih skoraj sto tisoč delničarjev, praznih rok pa je ostalo tudi približno 2000 lastnikov podrejenih obveznic, zato je mogoče slišati kritike o nepravičnosti.

Pomisleki se pojavljajo še zlasti glede NKBM, v katero so mali delničarji leta 2007 vložili svoje prihranke. Predsednik združenja malih delničarjev Rajko Stankovič je že v sredo opozoril, da so bih zavedeni pri vlaganju v banko.

Da morajo breme sanacije nositi tudi delničarji in podrejeni upniki je za odobritev državne pomoči bankam od 1. avgusta zahtevala evropska komisija. Ta pomoči ne dovoljuje, dokler lastniški kapital ter podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k pokritju izgub. Pri tem velja, da noben upnik ne sme utrpeti večje izgube, kot ce bi sla banka v stečaj, kar bi se lahko zgodilo. Tudi v tem primeru bi delničarji in lastniki podrejenih instrumentov izgubili vse.

Črn dan za 99.818 imetnikov bančnih delnic in več kot 2.000 lastnikov subordiniranih obveznic ter preko 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojniskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah.

Včerajšnji ukrep centralne Banke Slovenije je še eden v nizu dokazov, da Republika Slovenija slepo sledi priporočilom evropskih uradnikov, pa čeprav le ta niso zavezujoča. Še več DZ RS je sprejel zakonodajo, ki je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, saj retroaktivno posega v pravice imetnikov subordiniranih obveznic. Če se ob nakupu delnic delničar zaveda tveganja, da je lahko ob vse, pa je pri obveznicah bil retroaktivno uveljavljeno novo določilo, ki ga ob izdaji ni bilo.

Ljubljana, 19.12.2013

Lastniki obveznic sedaj lahko le čakajo odločitev ustavnega sodišča

Glede na štiri vložene Pobude za presojo ustavnosti ZBAN-1L (2 je dalo Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), 2 pobudi je dalo tudi VZMD) in dve Zahtevi za presojo ustavnosti, prvo je podal Državni svet RS, drugo pa včeraj tudi Varuhinja človekov pravic) je Ustavno sodišče včeraj odločilo, da so predlagatelji podali utemeljeno vlogo in bo njihove vloge obravnavalo prednostno, žal pa niso zadržali izvajanja spornih členov, saj menijo, da je potencialna škoda, ki nastala lastnikom materialna in se lahko kot taka lahko povrne (beri v denarju). Tako imajo imetniki podrejenih obveznic upanje, da bo Ustavno sodišče sledilo svoji praksi in kot v primeru »Kramar« presodilo, da je retroaktivna uvedba neustavna in naložila Banki Slovenije oz. Republiki Sloveniji, da poplača imetnike teh instrumentov. Epilog te zgodbe lahko pričakujemo do konca junija 2014.

Žal za lastnike bančnih delnic spodbudnega sporočila za sedaj ni

Zaradi izdanih odločb Banke Slovenije so z včerajšnjim dnem (18.12.2013) razveljavljene in iz registra KDD izbrisane delnice NLB, NKBM in Abanke.

Tako je brez svojih delnic ostalo:

• 1.992 delničarjev NLB,
• 96.769 delničarjev NKBM,
• 1.057 delničarjev Abanke,
• vsi  delničarji Factor banke,
• vsi  delničarji Probanke.

Tako bodo v prihodnjih dneh vsi delničarji od poslovnih bank dobili obvestilo, da so ostali brez svojih delnic v bankah. 

Ta trenutek lahko uveljavljano kapitalsko izgubo kot  tako imenovani »davčni ščit« pri napovedi kapitalskih dobičkov za leto 2013, ali lahko to prenesojo v leto 2014 pa se morajo pozanimati pri pristojnem davčnem uradu.

V kolikor so to bile edine delnice, ki jih je delničar poslovne banke imel svetujemo, da takoj pokličete svojo Borzno posredniško hišo ali družbo in zaprejo svoje trgovalne račune v kolikor jih imajo.

Napoved o možnosti uveljavljanja odškodnine za delničarje negotova

Vsem se poraja vprašanje ali se lahko nadajajo odškodnine za svoje izgubljene delnice, a natačnega odgovora tu zaenkrat še ni. Morda so najbližje tej možnosti delničarji Nove KBM, če najdemo način, da dokažemo, da prospekt ob izdaji leta 2007 ni izražal dejanskega stanja in smo bili zavedeni, saj je delnica iz prvotnih 27 EUR sedaj zgrmela v nič. Ker je izid takega postopka povezan z stroški in je ta trenutek napovedovanje izida negotovo, ne želimo ulivati lažnega upanja, predno z gotovostjo ne ugotovimo morebitnih napak v prospektu ob prvi javni prodaji delnic Nove KBM

Obveznice tudi izbrisane

Prav tako so prenehale ter bile z računov klirinških sistemov in trgovanja borz umaknjene:

• NLB hibridne in podrejene obveznice ter hibridna in podrejena posojila,
• pri NBKM hibridne obveznice,
• pri Abanki inovativni instrument Floating Rate Perpetual Loan Participation Notes.