Petrol

Direktor Menine Jože Homar odbil poskus menjave nadzornikov in umika lastnih delnic

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 06. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Napovedane izpodbojne tožbe na razrešnico upravi in nadzornemu svetu, neuspel poskus umika lastnih delnic ter razrešitve treh članov nadzornega sveta. To je izid včerajšnje skupščine kamniškega proizvajalca pogrebne opreme Menina, ki jo vodi in lastniško obvladuje njen direktor Jože Homar. Podobno kot v preteklih letih je skupini lastnikov okoli Homarja tudi tokrat uspelo preprečiti menjavo nadzornega sveta, ki jo je že večkrat zahtevala Mercata, druga največja lastnica Menine. Mercati, ki jo vodi Marko Mencin, je tako včeraj uspelo doseči le, da bo Menina letos izplačala štiri evre bruto dividende za delnico oziroma enkrat več, kot je predlagala uprava.

Skupščina Menine se je sicer odločila, še preden se je sploh začela. Le kratek čas pred skupščino je namreč Menina začela pospešeno kupovati lastne delnice, prav s temi nakupi pa se je posledično delež družbe Meng (v lasti družbe pooblaščenke MCL) povzpel nad mejo petdesetih odstotkov. Glavnino delnic, in sicer 9,5 odstotka, je Menina kupila od družbe Izolacija Kem in njenega prokurista Janeza Kerna. Prav sklad lastnih delnic je upravi Menine tudi vpreteklosti omogočil izvedbo menedžerskega prevzema, zdaj pa so menedžerji prek sklada lastnih delnic dokončno zavladali kamniški družbi.

Kriv, ni kriv

Medij: Manager Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gor & dol Datum: 08. 06. 2011  Stran: 7

Če manager sklene tako sporen posel, da ga stane položaja, je nenavadno, da na skupščini dobi razrešnico. Pa seje na zadnji skupščini Petrola zgodilo prav to. Spomnimo, Petrol je pod vodstvom Aleksandra Svetelška milijonske terjatve do SCT zavaroval v. zemljiščem in nepremičninami po dvakratno precenjeni vrednosti, kar je Svetelška v začetku leta odneslo iz naftnega trgovca. Mali delničarji so na skupščini sicer predlagali, da se nekdanji upravi ne podeli razrešnice za lani, a so bili gladko preglasovani. Izid glasovanja je bil pričakovan, če se spomnimo nedavnih izjav prvega nadzornika v Petrolu Tomaža Kuntariča iz paradržavnega Soda (na sliki ob prihodu na skupščino), ki si je roke opral z revizijo. Ta je pri določenih poslih sicer ugotovila napake, a menda nenaklepne in so bile posledica posebnih okoliščin. Pričakovati ni niti odškodninskih tožb. Kuntarič očitno ne deli mnenja svojega 'paradržavnega' kolega, da se dobre upravljavske prakse lahko oblikujejo le, če se sankcionirajo slabe in nagrajujejo dobre.

Revizija po meri uprave?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 05. 2011 Stran: 10

Skupščina Save

Sava tudi v prvem četrtletju z visoko izgubo - Država zahteva revizijo vseh poslov Save, vendar lahko njen predlog na skupščini pade -Je za izgube kriv pohlep?

Ljubljana - Milijonski posli, ki jih je v preteklih letih sklepala uprava pod vodstvom zdaj že nekdanjega predsednika uprave Janeza Bohoriča, še vedno bremenijo poslovanje Save. Po »rekordni«, skoraj 100-milijonski izgubi v letu 2010 odpisov slabih naložb namreč še ni konec. Samo zaradi naložb v NFD Holding Staneta Valanta in v Maksimo Invest je kranjska skupina v prvem četrtletju 2011 ustvarila za 22,4 milijona evrov čiste izgube, obvladujoča družba (istoimenski holding) pa izgubo v višini 30,4 milijona evrov. Slabo poslovanje Save bo tudi glavna točka junijske skupščine, na kateri bi se lahko pri zahtevi za revizijo preteklih poslov začelo merjenje moči med državo in lastniškim blokom, ki ga obvladuje gorenjska naveza.

Povod za merjenje moči na skupščini prihodnji teden je že pred časom dala država, ki je prek Kada in Soda ter malih delničarjev (društvo MDS) predlagala revizijo vseh pnslnv Save v zadnjih petih letih. Državo namreč zanimajo pretekle milijonske kupčije med Savo in različnimi podjetji, zlasti tistimi, s katerimi je ta lastniško prepletena.

Veliki dolgovi

V javnosti je najbolj odmeval opcijski nakup petine nakelskega Merkurja, vendar ta posel še zdaleč ni edini. Državo zanimajo tudi posli s holdingom NFD in z drugimi družbami, s katerimi sta trgovala NFD in Sava. Ta je namreč pomembna lastnica holdinga NFD in Maksime Invest, ti družbi pa sta imeli pomembno vlogo pri neuspešnem prevzemanju koprskega Istrabenza.

ATVP zahteva ustavno presojo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 05. 2011 Stran: 9

Zgodba o avtentični razlagi zakona o prevzemih se nadaljuje

Po dosegljivih informacijah država ne bo mogla glasovati na današnji skupščini Abanke Zavarovalnica Triglav želi v nadzornem svetu Abanke ustoličiti svojega člana uprave Igorja Stebernaka

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vložila pobudo za oceno ustavnosti določbe zakona o prevzemih z vsebino avtentične razlage. To po dosegljivih informacijah pomeni, da država z Zavarovalnico Triglav na čelu ne more glasovati na današnji skupščini Abanke, razen če tik pred skupščino ne bo kakšnih sprememb.


Zahtevo za oceno ustavnosti so na ATVP napovedovali tako rekoč od sprejema avtentične razlage zakona o prevzemih, saj menijo, da je ta neustavna. »Prepričan sem, da bomo z našo zahtevo uspeli,« je včeraj poudaril direktor ATVP Damjan Zugelj.

Na agenciji so prepričani, da določbe zakona o prevzemih, zaradi katerih je državni zbor pred kratkim sprejel avtentično razlago, »nikoli niso bile sporne oziroma so bile jasne in nedvoumne do trenutka, ko je ATVP zaradi kršenja prevzemne zakonodaje uvedel postopke v več različnih domačih družbah«.

Žugelj z ustavnim sporom preprečil vrnitev državnih glasov v Abanki

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 05. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj je uresničil napovedi in sprožil ustavni spor zaradi nedavno sprejete avtentične razlage zakona o prevzemih, ki je državnim lastnikom omogočila vrnitev glasovalnih pravic Matjaž Polanič Tomaž Modic v Petrolu. S tem je na hladnem pustil tudi državne lastnike Abanke z Zavarovalnico Triglav na čelu, ki zaradi te poteze ne bodo mogli glasovati na današnji skupščini.

V Zavarovalnici Triglav, Hitu, Slovenski odškodninski dražbi (Sod), Mobitelu in Luki Koper, ki skupaj obvladujejo 35 odstotkov Abanke, so namreč pričakovali, da bo vrhovno sodišče tako kot v primeru Petrola ugodilo tožbi zoper odločbo ATVP in jim tik pred zdajci vrnilo glasovalne pravice. Zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti pa vrhovnemu sodišču ni ostalo drugega, kot da postopek sodnega varstva prekine in ga nadaljuje šele po odločitvi ustavnega sodišča.

Bo država lahko glasovala na skupščini Abanke?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2011 Stran: 9

Kako bo z glasovalnimi pravicami

Trenutno še ni jasno, kako bo odločilo vrhovno sodišče V banki pripravljajo podatkovno sobo za namene skrbnega pregleda

Ljubljana - Potem koje vrhovno sodišče odločilo, da država lahko glasuje na skupščini Petrola, se zastavlja vprašanje, ali bo enako odločilo tudi v primeru Abanke; enkrat je namreč že zavrnilo zahtevo državnih lastnikov za odmrznitev glasovalnih pravic v tretji največji domači banki.


Država ima v Abanki 38 odstotkov glasovalnih pravic, vendar trenutno z njimi ne more uresničevati svojih upravljavskih pravic, ker so zamrznjene. Za takšen ukrep se je na začetku januarja zaradi kršitve zakona o prevzemih odločila Agencija za trg vrednostnih papirjev, vrhovno sodišče pa aprila ni ugodilo zahtevi države za njihovo odmrznitev.

Cerkveni Zvon izgublja T-2

Medij: Večer Avtorji: Ambrož Nina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2011 Stran: 9

Ko bo prisilna poravnava potrjena, bo novi večinski lastnik mariborskega telekomunikacijskega podjetja Gratel Jurija Krča

Cerkveni Zvon Ena Holding, 95,2odstotni lastnik mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2 v postopku prisilne poravnave, izgublja svojo največjo naložbo in upanje v preživetje, saj je dokapitalizacija podjetja elektronskih komunikacij uspela. Glede na vplačane deleže bo po novem namesto Zvona kapitalsko najmočnejši družbenik očitno kranjsko podjetje Gratel Jurija Krča, ki je za T-2 po Sloveniji polagalo optično omrežje. Spremenjeno lastništvo bo sicer obveljalo šele, ko oziroma če bo prisilna poravnava potrjena, kar se bo skoraj zagotovo zgodilo predvidoma čez dva tedna.

Šest novih družbenikov

Aleksander Svetelšek na skupščini dobil razrešnico

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 05. 2011 Stran: 9

Mali delničarji nekdanji upravi očitajo, da je povečala izpostavljenost do SCT Berločnik: Slovenija ni zrela za povezavo Petrola in Mercatorja

Ljubljana - Odgovora na vprašanje, kdo vse, če sploh, bo odgovarjal za afero SCT-Petrol-Dušan Korošec, ni prinesla niti včerajšnja skupščina Petrola. Mali delničarji na njej namreč niso uspeli s predlogom, da se nekdanji upravi pod taktirko Aleksandra Svetelška zaradi povečanja izpostavljenosti Petrola do SCT ne podeli razrešnica za delo v letu 2010. Z večino glasov pa so podprli predlog, da se za leto 2010 izplača dividenda v višini 7,50 evra bruto za delnico; skupaj bo Petrol letos za dividende namenil 15,65 milijona evrov, kar je najvišja masa za izplačilo dividend v njegovi zgodovini, je povedal prvi mož Petrola Tomaž Berločnik.


Zahtevo, da se Aleksandru Svetelšku in še dvema članoma uprave (Romanu Dobnikarju in Janiju Živku) ne podeli razrešnica za lani, je že na začetku skupščine vložilo združenje MDS, svoj predlog pa utemeljilo predvsem z afero SCT, ki je na začetku leta z vrha Petrola odnesla Svetelška. SCT Petrolu dolguje nekaj manj kot 12 milijonov evrov, zato delničarje zanima, koliko teh terjatev je zavarovanih ter tudi, »kakšen scenarij pripravlja uprava, če bo šel SCT v stečaj«, je poudaril predsednik MDS Rajko Stankovič.

Damjan Žugelj po zaušnici: Boril se bom do konca!

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 05. 2011 Stran: 12

PORAZ ATVP Država ima po odločitvi vrhovnega sodišča spet glasovalne pravice v Petrolu; ATVP napoveduje bitko proti tej odločitvi

Bo država imela glasovalne pravice v vseh družbah, kjer bi lahko po mnenju agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, kršila prevzemno zakonodajo? Sodeč po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je državi dovolilo glasovanje v Petrolu, lahko pričakujemo tudi to. Žugelj napoveduje protinapad.


Vrhovno sodišče je s svojo odločitvijo v Petrolu povsem potrdilo avtentično razlago zakona o prevzemih, ki so jo vzačetku meseca sprejeli poslanci, pravi Damjan Žugelj.

Spomnimo: avtentična razlaga zakona o prevzemih je nastala po tem, ko je ATVP proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začel postopke za odvzem glasovalnih pravic zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje in jim v dveh primerih (Petrol in Abanka) te tudi odvzel. Primera Abanke in Petrola sta si na las podobna: državna Luka Koper je v obeh družbah, v katerih ima država posredno več kot četrtino delnic, kupila nekaj delnic, a jih pozneje tudi prodala.

Žugelj: To je lahko konec ATVP!

Istrabenz zdaj res v prodajo Petrola

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 05. 2011 Stran: 5

Danes se v Kopru izteče rok za ponudbe za svetovalca pri prodaji; bodo do konca leta lastniki postali Rusi ali Izraelci?

Po zastoju priprav na prodajo deležev v Petrolu bodo v Istrabenzu čez nekaj tednov že izbrali svetovalca za prodajo, nam je potrdil predsednik uprave Rudi Grbec. Kdo vse še gre v prodajo in kdo naj bi kupil Petrol?


Istrabenz bo začel prodajati skupaj okoli 16 odstotkov Petrola, ki ga ima v lasti sam in banke nj egove upnice NLB, Gorenj ska banka, Unicredit ... - te so mu delnice zaplenile leta 2009, ko je finančni holding klecnil. Za zdaj naj bi Istrabenz delež v Petrolu prodajal sam, dopušča pa se še možnost oblikovanja četrtinskega prodaj nega svežnja. Za nakup več kot 25 odstotkov Petrola mora namreč kupec po energetskem zakonu pridobiti soglasje vlade - v Istrabenzu pa ne želijo tvegati, da ga politika ne bi dala.

Z zbrano kupnino morajo namreč poravnati obveznosti iz prisilne poravnave. Z zbiranjem denarja se jim sicer ne mudi - naslednjič morajo glavnico namreč plačati šele konec prihodnjega leta. Lansko in letošnjo so poravnali s kupnino za Droga Kolinsko, za plačilo obresti, ki zapadejo letos, pa imajo denar zbran.

Bi bila lahko naprodaj večina Petrola?

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.