Petrol
Država brez glasu v Abanki
Medij: Žurnal24 Avtorji: J. Z. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 20. 12. 2011 Stran: 5
Razsodba. Zaradi ustavnega sodišča grozi še odvzem glasovalnih pravic v Krki in Triglavu.
Ljubljana. Državna podjetja in skladi so znova brez glasovalnih pravic v Abanki, vnovični odvzem glasovalnih pravic pa jim grozi tudi v Krki in Zavarovalnici Triglav. Ustavno sodišče je avtentično razlago zakona o prevzemih, ki so jo sprejeli poslanci, razglasilo za neskladno z ustavo, saj je avtentična razlaga spreminjala zakon, kar je nedopustno.
Poslanci so z avtentično razlago naredili izjemo, da državnim podjetjem zaradi kršitev zakona o prevzemih ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, prav tako niso ostala brez glasovalnih pravic. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) se je pritožila na ustavno sodišče in zmagala.
"ATVP mora vse vidike odločbe še podrobno proučiti, najverjetneje pa bo odprte postopke, v katerih še ni izdane odločbe, nadaljevala," so včeraj pojasnili na ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj.
V Petrolu so rešeni
Največje slovenske borzne družbe v začaranem krogu terjatev
Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Datum: 12. 12. 2011
Ljubljana - Visoka plačilna nedisciplina in vse večje težave pri obvladovanju poslovnih terjatev slovensko gospodarstvo spravljajo v začaran krog. Zaradi visokih poslovnih terjatev ostajajo na visokih ravneh tudi poslovne obveznosti, kar dodatno otežuje razdolžitev oziroma odplačilo bančnih posojil. To med drugim vpliva tudi na višino dobička, saj so letos pri številnih večjih poslovnih skupinah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, prav obresti pobrale velik del dobička. Namesto v investicijah tako prosta denarna sredstva končajo v bankah, kar upočasnjuje tudi okrevanje vsega slovenskega gospodarstva.
Deset največjih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je imelo konec septembra v poslovnih terjatvah "ujetih" že več kot 1,6 milijarde evrov premoženja, v zalogah pa še dodatnih 1,1 milijarde evrov. Skupna vrednost poslovnih terjatev in zalog se je tako do konca septembra povzpela že na 2,7 milijarde evrov in tako za skoraj 80 odstotkov presegla njihove poslovne obveznosti.
Bi Nafta Lendava nategnila Petrol ali gre le za "šlamparijo"?
Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 12. 2011 Stran: 7
Prodaja dveh hčerinskih družb Nafte Lendava se, kot kaže, vse bolj sprevrača v boj za to, kdo bo obvladoval del zemljišč, kjer naj bi domnevno bile precejšnje količine plina. V bitko se je aktivneje vmešal še Petrol, ki trdi, da je solastnik zemljišč, ki so naprodaj skupaj s hčerinsko družbo Nafta Geoterm.
Petrol je prek Seoneta včeraj sporočil, da je solastnik družbe Geoenergo, na katero bi morala Nafta Lendava kot stvarni vložek prenesti nekatere služnostne pravice in pravice rabe na nepremičninah in infrastrukturi. A je te pravice prenesla na Nafto Geoterm, prenos na Geoenergo pa ni bil ustrezno vpisan v zemljiško knjigo. Petrol zato napoveduje sprožitev ustreznih postopkov na sodišču. Direktor Nafte Lendava Cvetko Žalik na to odgovarja: »To je stvar izpred desetih let. Če nekdo tega ni uredil, ko bi moral, je to njegova težava in vprašanje zanj, zakaj tega ni uredil«
Komu diši lendavski plin in zakaj vsi trdijo, da ga ni
V upravo Gen-I tudi predstavnik Petrola?
Medij: Dnevnik Avtorji: P. C. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 11. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Na sredini skupščini družbe za prodajo električne energije Gen-I naj bi bila dokončno znana tudi sestava njene uprave. Kot smo izvedeli, naj bi družbenika, Gen Energija in IG Energetski sistemi, ki imata v družbi vsak po polovični delež, odločala tudi o tem, da bi bil v upravo Gen-I po novem imenovan predstavnik Petrola, ki je od letos po odkupu deležev od Gorenja in Roberta Goloba tudi večinski lastnik IG Energetskih sistemov.
Po dostopnih informacijah naj bi Golob ostal na čelu družbe. Drav tako pa naj bi v upravi Gen-I ostala direktor Gen Energije Martin Novšak in Igor Koprivnikar. Golob in Novšak komentarjev nista želela dajati. Gen-I je imel sicer konec lanskega leta po podatkih Agencije za energijo skoraj 20-odstotni delež na maloprodajnem trgu na prenosnem in distribucijskem omrežju. Na ravni krovne družbe je Gen-I lani ustvaril več kot 580 milijonov evrov prihodkov in imel pri tem ob skoraj 80-odstotnem deležu dolgov v financiranju 10,9 milijona evrov dobička.
"Zaradi diskrecijske moči AUKN nekateri dobri kandidati niso izbrani"
Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 10. 10. 2011 Stran: 10
Intervju
mag. Irena Prijovič Generalna sekretarka združenja nadzornikov Slovenije je od 2004., z njim pa je sodelovala že prej, vse od ustanovitve leta 1997. Poleg tega je v vodstvu evropske konfederacije združenj članov upravnih odborov in nadzornih svetov (ECODA). Po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti je na fakulteti za družbene vede magistrirala s temo Učinkovitost nadzornih svetov. Ukvarja se s korporativnim upravljanjem in vodenjem neprofitnih nevladnih organizacij. Je avtorica člankov, urednica in avtorica različnih publikacij ter raziskav in predavateljica o korporativnem upravljanju. Svoje znanje v praksi preizkuša v nadzornem svetu Petrola. Zasebno pa: »Veseli me čas zase, ko sem lahko v naravi, veliko berem in pišem, vadim pilates in tečem ali pa se samo družim s prijatelji in družino. Rada potujem, tudi po svojem notranjem svetu.«
Nadzorni sveti so organi, ki morajo v imenu delničarjev bedeti nad poslovanjem uprav, da preveč časa ne namenijo zasebnim interesom. Prav zaradi preveč domačijskih povezav med nadzorniki in upravami je lahko prišlo do bolj ali manj uspešnih menedžerskih prevzemov in drugih oportunističnih odločitev uprav družb. Z Ireno Prijovič, generalno sekretarko združenja nadzornikov, smo skušali ločiti zrnje od plev in ugotoviti, kakšni so dobri nadzorniki.
Teden za takojšnjo pozabo
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 26. 09. 2011 Stran: 12
BORZNI PREGLED
Prejšnji teden je minil brez borznih zmagovalcev, poraženci pa ližejo rane, te so najbolj globoke pri NKBM, ki je izgubila več kot 11 odstotkov. Prometa z delnicami je bilo za 5,8 milijona evrov.
S Krko jebilo minuli teden sklenjenih za 4,07 milijona evrov poslov, od tega je novomeški farmacevt za dobrega pol milijona evrov delnic kupil sklad svojih delnic. Po končanih nakupih minuli teden ima družba v skladu 5,435 odstotka vseh delnic.
Petrol dokupil Instalacijo
Petrol je od Istrabenza kupil 51 odstotkov družbe Instalacija, so v petek sporočili prek spletnih strani ljubljanske borze. Po neuradnih podatkih obsega kupnina 50 milijonov evrov, Istrabenz pajo bo namenil za poplačilo upnikov iz prisilne poravnave. Po naši oceni je Petrol v zadnjega pol leta za nakupe podjetij porabil okoli 120 milijonov evrov.
Prevzemna ponudba za AG
Preoblikovanje energetskega zemljevida
Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 09. 2011 Stran: 9
Večino energetike v roke HSE in Petrola? - Asimetrična obravnava stebrov, nemočne nove male družbe Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pobrala dobiček vsem razen investitorjem v TEŠ 6 in HSE
Ljubljana - Letošnje operacije več igralcev na energetskem področju kažejo na novo popolno spremembo razmerij. Država, natančneje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ne sledi zelo natančno sektorski politiki, dobička ni pobrala le investitorjem v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Ta pa se že pogovarja za lastniški vstop v tržne dele elektrodistribucij.
V sektorski politiki za energetiko je predvidena tudi politika države pri dividendah družb, pri čemer je za HSE zapisano, da mu država ne jemlje dobička, saj je v velikem investicijskem ciklu. AUKN mu je dejansko pustila 80 milijonov evrov. Za Elektro Ljubljana je zaradi težkega položaja predvideno enako, vendar AUKN tega ni upoštevala in je vzela večji del dobička, enako kot drugim štirim elektrodistribucijam. Sporna je tudi odločitev AUKN, da morata Eles in Gen Energija, poleg Pošte Slovenije, dokapitalizirati NKBM, skupaj s 30 milijoni evrov.
Četverica energetskih mogotcev želi, da jih reši država
Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 09. 2011 Stran: 5
Pogledali smo, kdo bi si z izplačilom malih delničarjev elektrodistribucije najbolj opomogel
Po neuradnih informacijah se obuja zamisel o izplačilu manjšinskih lastnikov v petih elektrodistribucijskih družbah. To predvideva tudi nacionalni energetski program (NEP), ki ga je spisal direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Kdo so poleg države še največji lastniki distribucijskih družb in koliko so vredni njihovi deleži? Po naši oceni bi to državo stalo 136 milijonov evrov.
Deleži v elektrodistribuciji in v drugih energetskih družbah so se delili v tako imenovani drugi fazi slovenske certifikatske privatizacije. Pridobili so jih lahko pooblaščene investicijske družbe (PID) in zaposleni. Vstop večjih igralcev v lastništvo teh družb je bil predvsem rezultat pričakovanj, da bo sledila nadaljnjaprivatizacijaenergetike, kar bi omogočilo večje dobičke. Odkar je postalo jasno, da država ne bo šla v privatizacijo energetike, si manjšinski delničarji prizadevajo, da bi jih država izplačala.
Težava
Mercator ob polletju zaostal za načrti
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2011 Stran: 10
Kljub 6-odstotni medletni rasti prihodkov in petodstotni rasti čistega dobička so bili načrti za skupino postavljeni še višje. Žiga Debeljak po lastniškem vstopu Mercatorja v družbo En Plus (24/7) odstopil kot nadzornik Petrola
Predsednik uprave Mercatorja, mag. Žiga Debeljak, je v ponedeljek nepreklicno odstopil z mesta nadzornika in člana nadzorniške revizijske komisije v ljubljanskem Petrolu. Do nadaljnjega bo nadzorni svet Petrola (vodi ga mag. Tomaž Kuntarič, direktor Soda) deloval v osemčlanski zasedbi, Debeljak pa je odstopil, ker so v Mercatorju nedavno kupili družbo En Plus, ki ima bencinske servise brez osebja pod blagovno znamko 24/7. Prvi mož Mercatorja je sicer že na seji nadzornikov Petrola, ki je bila 14. julija letos, napovedal, da bo po vstopu skupine Mercator na trg maloprodaje proizvodov iz nafte z opravljanjem dejavnosti samopostrežnih bencinskih servisov, ki se je zgodil v tem mesecu, ponovno ocenil možnost sodelovanja v nadzornem svetu Petrola glede na spremenjene okoliščine v luči določil kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
Inflacija skupščin - Studio ob 17 na Radio SLO 1
Radijsko oddajo "Inflacija skupščin", ki je bila na sporedu 18. avgusta 2011 ob 17.00 uri je vodil voditelj dr. Milan Trobič.
V mesecu avgustu smo priče pravi inflaciji sklicev skupščini delniških družb. Tako se bo v 22-ih delovnih dneh zvrstilo kar 189 skupščin, kar pomeni, da se delničarji, ki imajo delnice v različnih podjetjih, vseh skupščin sploh ne bodo mogli udeležiti.
Kaj pa združenja malih delničarjev, po kakšnih načelih izbirajo, katerih skupščin se bodo udeležili in katerih ne? Zakaj podjetja čakajo s sklici do avgusta, je vzrok zakonodaja ali preprosto računajo, da zaradi počitnic ne bodo imeli težav z malimi delničarji? Kakšen je sploh položaj malih delničarjev v po-tajkunskih zgodbah, ko prihaja do iztisnitev, do zamenjav vrednostnih papirjev, do stečajev in podobno?
Na vse te dileme so poskušali odgovoriti gostje v studiu, ki pa so bili: dr.Simon Čadež - član izvršnega odbora Društva MDS, preizkušeni računovodja, ki je zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot docent za področje računovodstva in revizije, prof.dr. Borut Bratina iz Ekonomsko - poslovne fakultete iz Maribora in Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.
Za poslušanje prispevka pritisnite na sliko ali TUKAJ.







