Petrol

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Medtem ko je prva vlada Janeza Janše kadrovski cunami v gospodarstvu začela leta 2005 z menjavami nadzornih svetov na skupščinah največjih borznih družb, bi jo tokrat pri kadrovanju lahko upočasnili postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo še iz časov prve Janševe vlade vodi Damjan Žugelj. V prihodnjih tednih je namreč pričakovati nove odločbe, s katerimi bo agencija državi in državnim podjetjem odvda glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Spomnimo, prevzemni zakon, sprejet leta 2006 v času vlade Janeza Janše, je državnim lastnikom dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, če svojega deleža ne bi povečali. Toda zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in Nove KBM v letih 2006 in 2007, torej spet v času prve Janševe vlade, je ATVP (šele) v začetku lanskega leta državi in njenim podjetjem v devetih borznih družbah (poleg že omenjenih še v Petrolu) zamrznila glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag. Da bi državo v sedanjih razmerah odrešil objave prevzemov ali prodaje pod prisilo, je državni zbor maja lani sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero so poskušali ATVP onemogočiti, da bi državi odvzela glasovalne pravice. Potem ko je vrhovno sodišče maja lani ugodilo tožbi državnih lastnikov in jim vrnilo glasovalne pravice v Petrolu, je ATVP sprožila ustavni spor zaradi sprejema avtentične razlage zakona in s tem preprečila, da bi država lani glasovala na skupščinah preostalih podjetij. V začetku decembra lani so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje v nasprotju z ustavo.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 02. 02. 2012 Stran: 5

Pred kratkim sprejeta novela zakona o prevzemih državnim lastnikom podjetij ni prinesla želenega izkupička. Novela namreč ni odpravila nevarnosti, da država in z njo povezani lastniki v devetih pomembnih družbah izgubijo glasovalne pravice. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč proti njim znova vodi postopke.

Zgodba je preprosta in banalna. Zakon o prevzemih je ob uveljavitvi vsem lastnikom, tudi državnim, podaril »jokerja«: če so ob uveljavitvi zakona presegali prevzemni prag, jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. A le pod pogojem, da deleža ne povečujejo. Če dokupijo eno samo delnico, tega jokerja izgubijo in morajo objaviti prevzemno ponudbo ali pa delež znižati pod 25 odstotkov.

In prav to se je zgodilo zaradi površnosti nekaterih državnih družb. Te so, ne razmišljajoč o posledicah, trgovale z nekaterimi delnicami in tako državnim lastnikom tega jokerja odvzele NKBM, Krki, Zavarovalnici Triglav, Petrolu, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Aerodromu in Abanki. Država je nato poskušala glasovalne pravice državnih lastnikov v teh družbah rešiti z avtentično razlago zakona, a se ATVP s tem ni strinjal. In ustavno sodišče mu je pritrdilo.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2012 Stran: 3

Prevzemna zakonodaja Glasovalne pravice negotove v devetih družbah - Povišanje prevzemnega praga na 33 odstotkov?

Ljubjana - Državni lastniki utegnejo ostati brez glasovalnih pravic v pomembnih podjetjih: Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. To vprašanje bo, kot kaže, ena prvih nalog nove vlade.

Vlada v odhajanju v pred kratkim sprejeti noveli zakona o prevzemih ni niti poskusila rešiti vprašanja kršenja prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v omenjenih primerih, predlagani amandma strank PS in SD, ki naj bi to zadrego odpravil, je nova koalicija zavrnila. PS in SD sta namreč predlagali, da dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenja prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja, o tem pa bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Greh državnih lastnikov v omenjenih devetih družbah sega v leto 2007. Takrat, torej za časa prejšnje Janševe vlade, so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v teh družbah. S tem pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je lani od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato naknadno sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu in je ohranila glasovalne pravice, vendar je ustavno sodišče to konec lanskega leta razveljavilo.

Glavni bodo zasebni lastniki

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2012 Stran: 9

BORZNI TEDEN

Iztekajoči se teden za Ljubljansko borzo ni bil slab (osrednji indeks SBI TOP se je pri vrednosti 588 točk okrepil za dober odstotek), največ vrednosti sta pridobili delnici Petrola in Telekoma Slovenije. Z novim dvigom cen naftnih derivatov se bodo okrepili prihodki (ne pa tiidi prodajne marže) Petrola, delnica največje slovenske energetske driižbe je v tem tednii s 164 poskočila na 171 evrov. Precejšnje rasti, s 67,6 na 72 evrov, je bila deležna tiidi Telekomova delnica, četudi naj bi bili izsledki posebne revizije za zadnjih pet let kazali na 21,44 milijona evrov oškodovanja. Analitiki so prepričani, da je to že bilo iipoštevano v predlanskih Telekomovih slabitvah ter v sami ceni delnice. 7. marca naj bi bila sklicana skiipščina delničarjev, takrat naj bi tiidi odločili, kako in proti komii iikrepati za nastalo oškodovanje.

Kljub lanski poletni stavki so bili lanski količinski in prihodkovni poslovni rezultati Luke Koper dobri. Lanskoletni ladijski pretovor se je s pretovorjenimi 17,05 milijona ton glede na predlani okrepil za ii odstotkov, s 134,43 milijona evrov so bili poslovni prihodki na medletni ravni višji za 13 odstotkov. Delnica Luke Koper je (tiidi zaradi nekoliko višjega tečaja Intereiirope, kjer je Liika skoraj četrtinska lastnica) ta teden s 7,4 švignila na 8 evrov. Delnica Intereiirope je v začetku tedna nadaljevala skokovito večstoodstotno rast na 1,32 evra za delnico, teden pa končala pri 0,67 evra.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2012 Stran: 9

Zakon o prevzemih Skupni odbor zavrnil amandmaje SD Prevzemi bi državo stali skupaj 4,7 milijarde evrov

Ljubljana - Usoda glasovalnih pravic državnih lastnikov v nekaterih pomembnih družbah tudi po včerajšnji obravnavi novele zakona o prevzemih ostaja negotova. Skupni odbor državnega zbora je namreč zavrnil amandmaje SD, ki bi omogočili državi ohranitev glasov.

Stranka SD je na obravnavi novele zakona, ki naj bi olajšala prestrukturiranje podjetij, predlagala dopolnila, po katerih dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenje prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja. O tem bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

S tem dopolnilom je SD poskušala rešiti vprašanje glasovalnih pravic države v devetih podjetjih, med njimi v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Aerodoromu, Abanki. Nekateri povezani državni lastniki so lani za malenkost povečali deleže v teh družbah, zaradi česar izjema, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je tako od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu, vendar je ustavno sodišče to razveljavilo.

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 28. 12. 2011 Stran: 19

Ljubljana - »Namen prevzemne zakonodaje ni v retroaktivni zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom, prav tako namen prevzemne zakonodaje ni preprečevanje 'nepopravljive škode državnemu premoženju' in preprečevanje 'nepovratnega zmanjšanja' tega, četudi bi držalo, da se bo zaradi izgube glasovalnih pravic premoženje države res zmanjšalo,« so se na pobudo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe za spremembo zakona o prevzemih odzvali na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Kot smo že poročali, državi in državnim podjetjem znova grozi izguba glasovalnih pravic v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM. Odvzem glasovalnih pravic državi in državnim podjetjem je znova postal aktualen v začetku meseca, ko so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje, s katero je država sredi letošnjega leta onemogočila, da bi ji ATVP vzela glasovalne pravice, v nasprotju z ustavo.

Po porazu države na ustavnem sodišču je direktor ATVP Damjan Žugelj že napovedal, da bodo odločitev o odvzemu glasovalnih pravic državi predvidoma sprejeli v roku treh mesecev oziroma do konca marca prihodnje leto.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 12. 2011 Stran: 9

Avtentična razlaga - Ustavno sodišče je razveljavilo določbe zakona o prevzemih

Ljubljana - Ustavno sodišče je razveljavilo avtentično razlago zakona o prevzemih, saj meni, da je zakonodajalec s takšno razlago spremenil zakon, kar je ustavnopravno nedopustno. To pomeni, da je država znova brez približno 38 odstotkov glasovalnih pravic v Abanki, ki jih je v začetku leta dala na led

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Kot je znano, je potreba po avtentični razlagi nastala po tem, ko je ATVP proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začel postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje (Zavarovalnica Triglav, Krka, Telekom Slovenije in druga), v dveh primerih (Petrol in Abanka) pa državnim lastnikom celo odvzel glasovalne pravice.

»Z razsodbo je ustavno sodišče znova dokazalo, da politika kljub občasni veliki želji in vnemi ne more povoziti pravne stroke,« se je odzval prvi mož Društva MDS Rajko Stanković. V društvu se zavzemajo tudi za čimprejšnjo novelo zakona o prevzemih, zlasti v delu, ki se nanaša na višino spodnjega praga, pri kateri prevzemnik mora objaviti javno prevzemno ponudbo. Ta je zdaj določen pri 25 odstotkih lastništva, po mnenju MDS pa bi ga lahko dvignili na 33 odstotkov. Predlagajo tudi, naj se pri ATVP nemudoma vzpostavi register vseh opcijskih in terminskih pogodb v notarski obliki.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 12. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev pod vodstvom Damjana Žuglja je na ustavnem sodišču dobila bitko proti državi glede interpretacije prevzemne zakonodaje.

Avtentična razlaga prevzemne zakonodaje, s katero je država sredi letošnjega leta onemogočila, da bi ji ATVP vzela glasovalne pravice v devetih velikih borznih podjetjih, namreč ni zgolj razlagala zakona o prevzemih, temveč je vanj posegla, kar je v nasprotju z ustavo. Tako so namreč odločili ustavni sodniki, ki so opozorili, da so poslanci z avtentično razlago spremenili prevzemni prag in način sankcioniranja kršitve zakona o prevzemih. Državi in državnim podjetjem tako znova grozi, da bodo zaradi nekaterih delniških poslov Luke Koper in Nove KBM iz let 2006 in 2007 ostali brez glasovalnih pravic v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Abanki Vipa, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 12. 2011 Stran: 4

ATVP bo tudi vprihodnje sankcioniral državne lastnike, ki kršijo prevzemno zakonodajo