Glasovalni glavobol
NatisniMedij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 02. 02. 2012 Stran: 5
Pred kratkim sprejeta novela zakona o prevzemih državnim lastnikom podjetij ni prinesla želenega izkupička. Novela namreč ni odpravila nevarnosti, da država in z njo povezani lastniki v devetih pomembnih družbah izgubijo glasovalne pravice. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč proti njim znova vodi postopke.
Zgodba je preprosta in banalna. Zakon o prevzemih je ob uveljavitvi vsem lastnikom, tudi državnim, podaril »jokerja«: če so ob uveljavitvi zakona presegali prevzemni prag, jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. A le pod pogojem, da deleža ne povečujejo. Če dokupijo eno samo delnico, tega jokerja izgubijo in morajo objaviti prevzemno ponudbo ali pa delež znižati pod 25 odstotkov.
In prav to se je zgodilo zaradi površnosti nekaterih državnih družb. Te so, ne razmišljajoč o posledicah, trgovale z nekaterimi delnicami in tako državnim lastnikom tega jokerja odvzele NKBM, Krki, Zavarovalnici Triglav, Petrolu, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Aerodromu in Abanki. Država je nato poskušala glasovalne pravice državnih lastnikov v teh družbah rešiti z avtentično razlago zakona, a se ATVP s tem ni strinjal. In ustavno sodišče mu je pritrdilo.
Drugo reševalno akcijo državnih glasov v teh družbah sta sprožili stranki SD in Pozitivna Slovenija, ko sta ob nedavnem noveliranju zakona o prevzemih z dopolnilom hoteli doseči, da manjši nakupi, katerih cilj ni obvladovanje družbe, ne bi pomenili kršenja prevzemne zakonodaje. Toda stranke nove koalicije - kot tudi ATVP - so temu nasprotovale.
Stališče nadzorne agencije je po svoje razumljivo, saj hoče, da na kapitalskem trgu veljajo enaka pravila za vse, tudi za državo. Presenetljiva pa je hladnokrvnost, s katero so predlog zavračale koalicijske stranke, ki poleg tega niso predlagale nobene svoje rešitve. Ob morebitni izgubi glasovalnih pravic bo namreč prav njih bolela glava, še posebno če vemo, da jim apetiti po kadrovskih posegih v teh podjetjih nikoli niso bili tuji. Iz največje koalicijske stranke je slišati, da se problema zavedajo in da se zavzemajo za kompromisno rešitev, vendar ATVP vztraja, da posegov za nazaj ne bo dovolil. Zaplet lahko vsaj malenkostno sanira dvig prevzemnega praga na 33 odstotkov, ki ga podpira tudi regulator, a v večini omenjenih družb je delež državnih lastnikov višji.
Glasove bi državni lastniki seveda lahko rešili z objavo prevzemne ponudbe ali z umikom pod četrtinski delež. Toda prvi izhod je predrag, saj bi jih stal 4,7 milijarde evrov, drugipa bi v sedanjih razmerah vodil k nizkim prodajnim cenam.
Tako se utegne zgoditi, da bodo v novi skupščinski sezoni glasovi državnih lastnikov v navedenih devetih družbah zamrznjeni in bodo delničarske odločitve sprejemali zasebni lastniki, med njimi različni pidovski nasledniki in tuji skladi. Morebiti pa to sploh ne bi bilo tako slabo. Država, ki se doslej ni izkazala za najboljšo lastnico, tako vsaj škode ne bo mogla delati. Ob morebitni izgubi glasovalnih pravic bo glava bolela prav koalicijo.
