Petrol
Desetodstotna tedenska rast SBI TOP
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2012 Stran: 9
SBI TOP je kot osrednji indeks Ljubljanske borze včerajšnje trgovanje končal pri 591 indeksnih točkah in še šestič zapored končal borzni dan s pozitivnim predznakom. Zgolj v tem tednu je pridobil kar deset odstotkov vrednosti in je za pol odstotka tudi nad vrednostjo z začetka letošnjega leta. Po visoki rasti so tudi ta teden izstopale delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, o katerih se že dlje časa ugiba, da bi lahko bile prav pri vrhu prodajnega seznama podjetij v pretežni državni lasti. Delnica Petrola se je tako ta teden z ravni 190 zavihtela na 220 evrov, nič manj impozantna ni bila rast vrednosti Telekomove delnice, s 65 na 80 evrov, zaostajala ni niti delnica Zavarovalnice Triglav z rastjo z 12,4 na skoraj 15 evrov.
Prav iz največje slovenske zavarovalnice so včeraj sporočili prevzemno namero za ljubljanski Slovenijales, kjer so po nakupu za dobrih sedem milijonov evrov skoraj 22-odstotnega deleža od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe zdaj že 83,55-odstotni lastniki Slovenijalesa. Zavarovalnica Triglav tokrat preostalim skoraj 1000 delničarjem Slovenijalesa ponuja za delnico v denarju 119,43 evr a (pred letom dni 112,6 evra), s čimer celotno družbo, ki jo bo Triglav po kasnejši iztisnitvi malih delničarjev najverjetneje priključil k svoji nepremičninski družbi, vrednoti na 32,7 milijona evrov. Vrednost delnice Slovenijalesa se je letos večino časa gibala med 30 in 40 evri, od poletja dalje pa se je njena vrednost pričela vzpenjati proti 80 evrov, pred včerajšnjo objavo prevzemne namere pa je bila vredna 70 evrov.
HSE se mora širiti na Balkan!
Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 08. 2012 Stran: 6
Direktor Termoelektrarne in toplarne Ljubljana (TE-TOL) Blaž Košorok bo novembra prevzel vodenje HSE. S preteklostjo se, tako pravi, noče ukvarjati, HSE se mora po njegovem mnenju usmeriti v nove naložbe, tudi na tuje, predvsem na Balkan. S posli, povezanimi s TEŠ 6, pa naj se ukvarjajo preiskovalci, dodaja.
Iz TE-TOL odhajate, ko je pred vrati podražitev ogrevanja. Zakaj in za koliko dražite?
Ogrevanje v Ljubljani je najcenejše v Sloveniji. Cena po enoti je 52 evrov za megavatno uro, v Mariboru je okoli sto evrov. Cena ogrevanja je bila vLjubljani vedno socialna dobrina. Prišli pa smo do točke, ko tega toplarna ne zdrži več. Zavedam se, da časi niso primerni za dvig cen, je pa to nujno, če želimo ohraniti raven varnosti oskrbe. Po naših izračunih se bo cena dvignila za okoli 20 odstotkov. To ne bo dramatičen dvig cene, za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje se bo strošek na letni ravni zvišal za okoli 50 evrov. Podražitev je ključna za novi plinsko-parni projekt.
TE-TOL s premoga prehaja na plin. Kaj to pomeni za stroške ogrevanja, plin je namreč razmeroma drag?
Vlada od energetskih družb zahteva ves dobiček
Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10
Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička
Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.
V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.
Dobiček bi porabili drugače
Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.
Šušteršičev holding za prevzem oblasti v državnih podjetjih
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 07. 2012 Stran: 10
Predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb ruši dvajset let nastajajoč družbeni dogovor
Ljubljana - Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je spisan in po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se z vsebino predloga vlada seznanila že na današnji seji. Predlagana ureditev briše dvajset let nastajajoč dogovor med različnimi družbenimi skupinami, kot so sedanji in bodoči upokojenci, javni uslužbenci, denacionalizacijski upravičenci, žrtve vojnega nasilja in drugi, v korist katerih naj bi država upravljala premoženje. Hkrati predlog zakona upravljanje državnega premoženja postavlja povsem na novo, odnose med prej naštetimi skupinami pa prepušča kaosu. Tako gre pričakovati, da bo spremembi ureditve upravljanja državnega premoženja takoj sledil popoln prevzem oblasti v državnih podjetjih.
S pravnim spačkom do centraliziranega upravljanja desetih milijard
Nova vezana trgovina med Gantarjem in državo?
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 06. 2012 Stran: 9
Kaj bodo KD Skladi od države dobili v zameno za opravljanje "umazanega dela" v Luki Koper?
Ljubljana - Če je prvi vladi Janeza Janše pri utrjevanju položajev v državnem gospodarstvu in prevzemanju vzvodov upravljanja v Merkurju, Petrolu, Delu in Savi pomagala KD Group Matjaža Gantarja, se zgodba morda ponavlja tudi v novem mandatu.
Potem ko so KD Skladi pred tednom dni skupaj z Mestno občino Koper, ki jo vodi Boris Popovič, dopolnili dnevni red skupščine Luke Koper z zahtevo za odpoklic štirih članov nadzornega sveta, je v neuradnih krogih mogoče slišati več razlag o morebitnih ozadjih za to odločitev. Poleg tega, da gre omenjena zahteva na roko državi, saj bi ji lahko prihranila zaplete z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pri imenovanju novih nadzornikov, časovno namreč sovpada z več mesecev tlečimi kadrovskimi spremembami v upravi Luke. To so aktualni nadzorniki z Janezom Požarjem na čelu želeli zamenjati že sredi prejšnjega meseca, a jim je to preprečil minister za infrastrukturo in promet Zvonko Černač.
Kaj bodo KD Skladi dobili v zameno za Luko?
Lastniki bodo svoje likvidnostne težave krpali z rekordnimi dividendami
- Addiko Bank
- Adria Airways
- Aerodrom Ljubljana
- ALTA Skupina
- BTC
- Cinkarna Celje
- Elektro Celje
- Elektro Gorenjska
- Elektro Ljubljana
- Elektro Maribor
- ELEKTRO Podjetja
- Elektro Primorska
- ETI Izlake
- GH Union
- Gorenje
- Helios
- Krka
- Letrika
- Mercator
- Petrol
- Pivovarna Laško
- Prva Group
- Telekom Slovenije
- Terme Čatež
- Zavarovalnica Triglav
- Žito
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17
Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov
»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.
Istrabenzovi lastniki zamenjali nadzornike
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2012 Stran: 9
Varčevanje Istrabenzovi nadzorniki lani za sejnine porabili 220.000 evrov, uprava za vse prejemke 346.000 evrov
Portorož - Istrabenz, d. d., ima od včerajšnje skupščine delničarjev samo štiri nadzornike iz vrst delničarjev in nič več iz vrst zaposlenih. To so Janez Grošelj (dosedanji predsednik), Tamara Jerman, Franci Strajnar (sicer član uprave Save, d. d.) in Desa Katic (finančnica NFD Holdinga).
Tako bodo vsaj nekoliko znižali stroške. Zahtevam malih delničarjev, da bi bili še varčnejši, večinski delničarji niso prisluhnili.
Koprski finančni holding ima 12 zaposlenih, od tega dva člana uprave. Leta 2011 je dvočlanska uprava za vse prejemke dobila 346.000 evrov (predsednik uprave Rudi Grbec 196.000). Devet nadzornikov pa je dobilo za 220.000 evrov prejemkov (celo za 22.471 evrov zavarovalnih premij). Sprememba statuta in zmanjšanje nadzornikov bosta sicer prihranila nekaj stroškov holdinga, saj je 566.000 evrov izdatkov za nadzornike in upravo tako majhne družbe po mnenju Rajka Stankoviča, predstavnika malih delničarjev, nesprejemljivo. Ta je opozoril, da ima Rudi Grbec precej višjo plačo kot Tomaž Berločnik, predsednik uprave v Petrolu, sicer največji lastnik Istrabenza. Grbec je na očitek odgovoril, da ima takšno pogodbo in da se mu zdijo prihodki primerni glede na tveganost funkcije ter da sam ne bo naredil nič, da bi spremenil pogodbo.
O zakonitosti vladnega kadrovskega cunamija zdaj dvomi celo njena zakonodajna služba
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 06. 2012 Stran: 21
Ljubljana - Da vlada s tem, ko Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) tik pred skupščinami družb v (večinski) državni lasti pošilja sezname imen novih članov nadzornih svetov, krši zakon o upravljanju kapitalskih naložb (ZUKN), so zdaj bolj ah manj neposredno potrdili tudi v njeni službi za zakonodajo.
Ta je namreč pred dnevi v mnenju, ki ga je spisala v povezavi z vladnim dajanjem navodil AUKN, poudarila, da ima glavno besedo pri oblikovanju predlogov za skupščine delničarjev še vedno agencija. Slednja mora tako po oceni vladne službe za zakonodajo pred tem pridobiti soglasje vlade, ki lahko pri odločanju o tem oblikuje tudi lastne predloge. A te »agencija kot samostojen in neodvisen državni organ (...), ki odgovarja državnemu zboru, lahko ali pa tudi ne upošteva«. V vsakem primeru pa mora AUKN za svoje predloge pridobiti soglasje, so še poudariti v službi za zakonodajo, ki jo vodi Ksenija Mihovar Globokar.
Bo spopad za Telekom odločil Stojan Zdolšek?
Mnenje vladne službe ima pomembne razsežnosti. Pod vprašaj namreč postavlja zakonitost zadnjih imenovanj novih članov nadzornih svetov v nekaterih družbah, kjer je edini ah največji lastnik država, in je v popolnem nasprotju z nedavnim zatrjevanjem finančnega ministrstva, ki ga vodi Janez Šušteršič, da so bih nadzorniki teh družb imenovani v skladu z zakonodajo. V zakonskem »vakuumu« so tako zdaj tudi uradno vse kadrovske zamenjave, ki jih je agencija izpeljala po neposrednem navodilu vlade: imenovanje devetih novih nadzornikov NKBM, o katerih na AUKN po lastnem javnem priznanju pred odločanjem »niso vedeli ničesar«, štirih novih nadzornikov Darsa, katerih imena j e AUKN na mizo prejela uro pred skupščino družbe, in Mateje Božič v nadzorni svet Petrola, kije tjapo navodilu vlade prišla na uradni predlog Soda. Enako velja za zahtevo za predčasni odpoklic nadzornikov Zavarovalnice Triglav, ki jo je na skupščini deloma preprečila kar sama agencija.
Male delničarje zbodli visoki prejemki lstrabenzovih vodilnih
Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2012 Stran: 9
Male delničarje zbodli visoki prejemki Istrabenzovih vodilnih Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) je po včerajšnji skupščini delničarjev koprskega Istrabenza opozoril, da je Rudi Grbec kot predsednik uprave imel lani za blizu 200 tisoč evrov bruto prejemkov ali za približno tretjino več kot predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik. Petrol je z 32,63 odstotka tudi največji delničar Istrabenza. Tudi predlog o nižjih mesečnih pavšalih - 900 evrov bruto za člane nadzornega sveta in 1350 evrov za predsednika - je imel "lepotno napako", da so ob tem ostale visoke sejnine iz leta 2003, ki predvidevajo kar 334 evrov neto sejnine na posameznega nadzornika ali 35 odstotkov več, kot na primer dobijo nadzorniki Krke, ki posluje zelo uspešno in v primerjavi z Istrabenzom tudi ni v prisilni poravnavi. Se je pa s šestih število nadzornikov Istrabenza znižalo na štiri, pri čemer so bili včeraj za šestletno mandatno obdobje na nasprotni predlog NFD Holdinga imenovani Janez Grošelj in Tamara Jerman (oba Petrol), Franci Strajnar (Sava) in Desa Katić (NFD Holding).
Vrelo vladno kadrovanje na Triglavu in Telekomu
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 06. 2012 Stran: 8
Za zdaj velja: Zavarovalnico Triglav bo še vodil Matjaž Rakovec, ki ima podporo Desusa, a bo iz vrst SDS in verjetno Virantove Državljanske liste dobil še dva nova člana uprave. Telekom Slovenije pa bo verjetno vodil nekdo blizu SDS.
Skupščina večinsko državne Zavarovalnice Triglav, na kateri bodo zamenjevali nadzornike, bo v torek, 12. junija, Telekoma Slovenije pa 21. junija. Preverili smo, kdo vse se med viri blizu obeh družb in vlade omenja za nadzornike in člane uprave. Aopozarjajo: vse se še lahko spremeni.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV Spremembe v upravi
Predsednik uprave bo ostal Matjaž Rakovec, v upravi pa naj bi bil poleg njega zdajšnji poslanec SDS (nekoč šef Soda, bilje zaposlen tudi na Savi Re) Marko Pogačnik. Kot poslanec bi moral sicer odstopiti, a to ne bo težava, saj rok za nadomestne volitve v državni zbor poteče konec junija in njegov položaj bo brez težav zasedel nekdo drug iz SDS. Pogačnik pravi, da ne ve nič, Požareport pa je pisal tudi o tem, da Pogačnika zanima Rakovčev položaj. V upravi naj bi bil še zdajšnji predsednik uprave Triglava Naložb Stojan Nikolič, kije blizu Virantovim oziroma ministru za finance Janezu Šušteršiču. Nikolič tega ne komentira. Omenja se tudi lobist Marko Kryžanowski, kije včasu prve Janševe vlade vodil Petrol, a tega ne komentira. Iz Triglavove uprave pa naj bi kmalu po zamenjavi nadzornikov odšel Andrej Slapar. Morda bi mu našli službo na Pozavarovalnici Triglav.
Spremembe v nadzornem svetu







