Petrol

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 12. 2012 Stran: 9

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb zahteva čimprejšnji sklic skupščine

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (Aukn), ki je v ukinjanju in ki jo kot vršilec dolžnosti vodi Igo Gruden, je na upravo Telekoma Slovenije v imenu Republike Slovenije, ki je 62,54-odstotna lastnica Telekoma, vložila zahtevek za čimprejšnji sklic skupščine delničarjev, na kateri bi glasovali tudi o izplačilu vmesne dividende še v najvišji zakonsko dopustni višini. Skupščina ne bi bila pred začetkom februarja, saj mora po Telekomovem statutu sklic biti objavljen v Uradnem listu (to ne bo pred 27. decembrom) in najmanj 30 dni pred skupščino. Glede (vmesnih) dividend je uprava Telekoma po statutu pooblaščena, da jih izplačuje tudi med letom glede na predviden dobiček tekočega leta, odobri pa jih nadzorni svet. Ne smejo pa vmesne dividende biti višje od polovice predvidenega dobička po oblikovanju rezerv in niti od polovice dobička pretekleta leta, kakor je opredeljeno tudi v zakonu o gospodarskih družbah, torej bi lahko bile okrog 3,20 evra bruto na delnico. Skupina Telekom Slovenije je letos do konca septembra neto finančni dolg s 389 milijonov evrov znižala na 337 milijonov.

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Ugovšek Jure Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 27. 12. 2012 Stran: 7

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb v zahtevi za sklic skupščine Telekoma Slovenije poleg k izvolitvi novih članov nadzornega sveta upravo družbe poziva k izplačilu vmesne dividende. Ta bi lahko znašala okoli 3,3 evra za delnico.

Po zakonu o gospodarskih družbah in tudi statutu Telekoma Slovenije o izplačilu vmesne dividende ne odloča skupščina (ta odloča o razdelitvi bilančnega dobička po zaključku poslovnega leta), ampak uprava, predlog uprave pa mora potrditi tudi nadzorni svet.

Sašo Stanovnik iz Alte Invest pravi, da je z vidika delničarjev vmesna dividenda vsekakor pozitivna, težava pa je nepredvidljivost takih zahtev po dividendah, saj lahko to povzroči ne najbolj optimalno upravljanje prostih sredstev: »Upravičenost do dividend je pravzaprav stvar lastnikov, torej v konkretnem primeru predvsem države. Ta, vemo, potrebuje denar, Telekom Slovenije pa ga ima, zato zahteve po visokih dividendah niti niso presenetljive. Na poslovanje bo to vplivalo predvsem z vidika naložb družbe. Tako lahko to potezo tudi jemljemo kot znamenje Telekomu Slovenije, da država ne želi visokih naložb družbe v prihodnjem letu, ampak le močan prosti denarni tok. Pravzaprav je to tudi logična poteza, še zlasti ker so se v preteklosti številne naložbe izkazale kot zgrešene, bojazen oziroma nevarnost je le v tem, da bi menedzment vprihodnje hitreje vlagal v manjše naložbe, da se v bilanci ne bi nabralo veliko denarja (saj bi to znova sprožilo zahtevo po izplačilu vmesne dividende) .«

Za vmesne dividende do polovice dobička

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 12. 2012 Stran: 9

Nov zagon? Oba finančna holdinga sta kupila po 16 odstotkov Istrabenza

Ljubljana - Kranjska Sava, ki je pred časom odprodala še zadnjo gumarsko družbo pod svojim okriljem, utrjuje svojo vlogo v slovenskem turizmu, saj je skupaj z zamejsko družbo KB 1909, sicer večinsko lastnico tednika Mladina, vstopila v lastništvo holdinga Istrabenz.

S tem sta Sava in KB 1909 postala lastnika skoraj tretjine Istrabenza oziroma tega, kar je od njega ostalo. Nekoč mogočni holding, ki je veljal za enega najpomembnejših stebrov domačega gospodarstva in energetike, se je do zdaj namreč precej zmanjšal, za povrhu je njegova usoda precej negotova. Po prodaji Droga Kolinske in dveh pomembnejših energetskih naložb (Istrabenz Inštalacij in družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi) sta pod okriljem holdinga ostali le še turistična (Istrabenz Turizem) in plinska dejavnost oziroma Istrabenz plini.

Medij: Kapital Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 17. 12. 2012 Stran: 8

Precej delnic je poraslo, kar nekaj pa tudi precej upadlo

V Sloveniji je konec leta izredno pestro. Dobili smo novega predsednika države, zgodili so se upori, čakajo nas pokojninska reforma in reforma trga dela, vroče je okoli bank, predvsem NLB in NKBM, ki burita duhove s ponovnimi dokapitalizacijami. Slovenska borza se na to ne odziva, veliko delnic je poraslo (npr. Pivovarna Laško, Telekom, Intereuropa), kar nekaj tudi precej upadlo (npr, Gorenje). Melanholičnosti torej ni zaznati. Nasprotno čez mejo prevladuje optimizem, azijske borze so dosegle najvišji vrh od avgusta lani, pa tudi Dax je na 18-mesečnem vrhu.

Dokapitalizacije bank burijo duhove. Potem ko bo NLB Merkurju odpisala 25 mio EUR terjatev, je pestro tudi okrog njene dokapitalizacije: Društvo Malih delničarjev (MDS) je namreč preko nasprotnega skupščinskega predloga zahtevalo, da zdajšnji delničarji NLB ohranijo prednostno pravico do dokapitalizacijskih delnic NLB po 15 evrov.

Uprava in nadzorni svet NLB za skupščino 29. decembra namreč predlagata, naj stari delničarji nimajo prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic po 15 evrov. Samo prvi krog. v katerem bi lahko delnice kupili delničarji, bi naj po MDS trajal 30 dni, torej do januarja prihodnje leto. Brez 375 milijonov evrov pa banka na 31. decembra ne bo dosegala vseh kapitalskih ciljev.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 05. 11. 2012 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Skrajšan borzni teden razen poslov z Mercatorjem ni prinesel posebnega razburjenja. Abanka je svojo zalogo najboljšega soseda razprodala, največji kupec je bila avstrijska Hypo Bank, hrvaški lastniki, skriti za Splitsko banko, pa so presegli 10-odstotni delež v Mercatorju.

Na ljubljanski borzi so aktualne tri prevzemne namere oziroma ponudbe, in sicer za Slovenijales, Juteks in Gea College. Pri prvih dveh so špekulanti zaslutili priložnost, saj nakup na borzi in sprejetje ponudbe za prevzem prinašata majhen, a zanesljiv zaslužek. Ker je cilj prevzemnikov iztisnitev malih delničarjev, se bo tečajnica ljubljanske borze po koncu transakcij skrajšala.

Razdolževanje ne prepriča delničarjev

Finančna holdinga NFD Holding in Sava sta prodala svoji večji naložbi iz portfelja, Sava Savatech, NFD Holding pa Ljubljanske mlekarne. Kljub vsemu to delničarjev obeh družb ni ganilo, saj je cena obeh delnic tako rekoč zabetonirana. Enako se dogaja z Istrabenzom, primorskim finančnim holdingom. Ta utegne kmalu dobiti novega, tretjinskega lastnika, saj se Petrol umika iz lastništva.

Bobinac dobil nov mandat

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 11. 2012 Stran: 9

Prodaja S prodajo deleža v Istrabenzu bi si znižali podlago za davek od dobička

LJUBLJANA - Če bo Petrolu uspelo prodati skoraj 33-odstotni delež koprskega Istrabenza, lahko računa na približno 30 milijonov evrov odpustka pri plačilu davka na dobiček. Pri 35 centih za delnico bi za delež v Istrabenzu iztržil komaj dobrega pol milijona evrov.

V sredo opolnoči se je iztekel rok za prodajo slabih 33 odstotkov delnic koprskega Istrabenza. Prodaja ga Petrol, v katerem si od prodaje ne obetajo milijonskega zaslužka, temveč davčni odpustek pri plačilu davka na dobiček. Zaradi slabitve naložbe v Istrabenzu je imel Petrol v preteklih letih namreč nižji dobiček, še vedno pa je moral, ne glede na to slabitev, plačati davek od dobička. Da bi jim slabitev naložbe znižala tudi podlago za plačilo davka na dobiček - na leto ga Petrol plača od sedem od osem milijonov evrov - mora Petrol zdaj to naložbo prodati.

Medij: Dnevnik Avtorji: M.P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 10. 2012

LJUBLJANA -  Skupina Petrol je na dobri poti, da letošnje leto konča z rekordnimi rezultati. Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta je nacionalni trgovec z naftnimi derivati ustvaril skoraj sto milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), kar je sedem odstotkov bolje kot v enakem lanskem obdobju in za četrtino več kot v prvih treh četrtletjih leta 2010.

Še nekoliko višja je bila rast čistega dobička, ki se je povzpel na 42 milijonov evrov. Čisti dobiček pa bi bil še za okoli pet milijonov evrov višji, če v Petrolu zaradi znižanja stopnje davka na dobiček ne bi bili prisiljeni sprostiti dela odloženih terjatev za davke, ki so jih oblikovali pri slabitvi naložbe v Istrabenz in NLB. Ker se bo davek na dobiček postopno zniževal tudi v prihodnjih letih, bo za Petrol ključnega pomena, da čim prej proda svoj tretjinski delež Istrabenza. Prodajne postopke so v družbi že začeli, rok za oddajo ponudb pa se izteče konec meseca. Če bi jim delnice Istrabenza uspelo prodati že za vsega en evro, bi jim to samo prihodnje leto denarni tok povečalo za okoli 15 milijonov evrov, skupni pozitivni učinki v obliki manj plačanih davkov pa se ocenjujejo na okoli 30 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 10. 2012

Ljubljana - Leto dni po začetku organizirane prodaje večjega paketa delnic Petrola so v prodajnem konzorciju še vedno le Istrabenz in banke, ki so koprskemu holdingu v začetku leta 2009 zasegle delnice Petrola, ter Nova KBM, ki je do Petrolovih delnic prišla z rubežem propadlega Zvona Ena Holdinga. Preostalih večjih lastnikov predsednik uprave Istrabenza Rudi Grbec doslej še ni povabil k pristopu k prodajnemu konzorciju, čeprav se je izkazalo, da strateških vlagateljev 18-odstotni paket delnic ne zanima, temveč zgolj večinski delež.

Pri prodaji naložb in poplačilu upnikov je trenutni predsednik uprave Istrabenza Rudi Grbec bistveno manj uspešen od svojega predhodnika Tomaža Berločnika. Možnosti, da bi Istrabenz v celoti poplačal bančne upnike, je tako iz meseca v mesec manj, česar se očitno zaveda tudi Grbec, ki naj bi bankam upnicam že predlagal podaljšanje rokov za poravnavo posojil.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Finance Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 01. 10. 2012 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

SBI TOP, glavni indeks ljubljanske borze, je minuli teden zrasel za 9,69 odstotka, za posladek super borznega tedna je Zavarovalnica Triglav napovedala prevzem Slovenijalesa, prevzem Cetisa pa že poteka.

Minuli teden je bilo mogoče na ljubljanskih ulicah srečati borznike, ki niso skrivali dobre volje. Najbolj se je trgovalo s Krko, poslov je bilo za 2,6 milijona evrov, z Zavarovalnico Triglav za vec kot milijon, s Petrolom pa 920 tisoč evrov. To energetsko družbo so ponesle neuradne informacije, da se madžarska naftna družba Mol zanima za nakup 26-odstotnega deleža.

Cetis

Po nekajletnem mrtvilu so se ljubljanske borze dotaknili tudi prevzemi. Marko Mohar in Matjaž Satler prevzemata Cetis, prevzemna cenaje pičlih 25 evrov, prevzemnika pa že obvladuj eta več kot 39-odstotni delež. Poznavalci menijo, daje ponudba skromna, vendar pa v isti sapi dodajajo, da bi se mali delničarji vendar lahko odzvali, saj je delnica nelikvidna.

Slovenijales