Ali bančne razlaščence čaka še 12 let sodnega boja za morebitno odškodnino?

NatisniNatisni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2020 Stran: 10

Sanacija bank Vrhovno sodišče opozarja na sistemsko tveganje zakona o bančnih razlastitvah - Rešitve že iščejo

Ljubljana - Komaj je sredi decembra z veliko zamudo začel veljati zakon, ki razlaščenim bančnim vlagateljem omogoča vložitev odškodninskih tožb, vrhovno  sodišče zdaj že ugotavlja, da zakon ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva in pomeni sistemsko tveganje za delovanje pravne države. Zato so predlagali ustreznejše rešitve, a je njihova uveljavitev zaradi padca vlade negotova.

Državni zbor je konec novembra z veliko zamudo vendarle sprejel zakon o sodnem varstvu, ki več kot 100. 000 razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank omogoča vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Na ministrstvu za finance že pripravljajo virtualno sobo s podatki in dokumenti o sanaciji bank, ki naj bi zaživela do zakonskega roka, torej do 19. marca. Oškodovani vlagatelji bodo nato imeli sedem mesecev časa za vložitev odškodninskih tožb.

A na vrhovnem sodišču opozarjajo, da predlagane rešitve pomenijo sistemsko tveganje in ne zagotavljajo učinkovitega pravnega varstva. Izračunali so, da bi po sedanji ureditvi za sodne odločitve na prvi stopnji potrebovali pet let, za pravnomočne sodbe, torej na višjem sodišču, pa skupaj 12 let, kar ne omogoča sojenja v razumnem roku.

Preobremenjenost mariborskega sodišča

Omenjeni zakon predvideva, da bi vse tožbe obravnavalo Okrožno sodišče v Mariboru, vrhovno sodišče pa je že v postopku sprejemanja opozarjalo na možno preobremenitev tega sodišča. »Zakon sodišču nalaga številne obveznosti, pri čemer lahko novi postopki sprožijo  dodatne druge postopke (tudi po uradni dolžnosti). Vsi ti postopki bodo odločilno vplivali ne samo na poslovanje Okrožnega sodišča v Mariboru, temveč tudi na delovanje sodnega sistema kot celote, opozarjajo. Kot navajajo, gre za tolikšno število zadev, kot jih slovenska okrožna sodišča skupaj prejmejo v štirih letih, gospodarski oddelki okrožnih sodišč pa v devetnajstih.

Opozarjajo na potrebe po dodatnih kadrih, prostorih, izobraževanju in na povečane stroške za poštne pošiljke, za kar ni predvidenih dodatnih proračunskih sredstev.

Po oceni vrhovnega sodišča bi uveljavljena zakonska ureditev narekovala organizacijo novega samostojnega oddelka. Nadalje opozarja, da bi bilo smiselno določiti posebno ureditev aktivne

legitimacije za te postopke z določitvijo enega zastopnika namesto sodelovanja na tisoče tožnikov ali iti v smeri kolektivne tožbe.

Lovljenje rokov

Kot pravijo, naj bi skupaj z ministrstvoma za finance in pravosodje pripravili predlog rešitev, ki bi morale biti sprejete, še preden začne teči rok za vložitev tožb. To pomeni, da se zelo mudi, a je zaradi padca vlade zdaj vse skupaj negotovo.

Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da se o noveli omenjenega zakona za zdaj ne razmišlja, da pa se iščejo organizacijske rešitve za težave, na katere opozarja vrhovno sodišče.

Z zakonom o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev je sicer nezadovoljnih več deležnikov, med drugim Banka Slovenije, ki nasprotuje temu, da bi morala plačati morebitno odškodnino, in državni svet, ki je skoraj v celoti nezadovoljen z zakonom.

Na ustavnem sodišču so tako že vložene tri pobude za ustavno presojo določil omenjenega zakona. Kot smo že poročali, je ustavno sodišče v primeru pobude Banke Slovenije zavrnilo zadržanje spornih členov in tudi prednostno obravnavo.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.