Petrol

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv Datum: 15. 01. 2011 Stran: 8

Človek počasnih, a zanesljivih korakov. Tomaž Berločnik, ki je nasledil Aleksandra Svetelška na čelu.

Za novinarja je pisanje portreta o človeku, kot je Tomaž Berločnik, kar težko. Doslej je bilo o njem zelo malo napisanega, o njem se v poslovnem svetu zelo malo ve, tisti, ki ga poznajo, pa ga praviloma hvalijo. Najpogosteje ga označujejo za neodvisnega, odločnega in trmoglavega, če kdo želi od njega odločitev, ki ni skladna z njegovim prepričanjem. Pri njem mora imeti vsak »zakaj« svoj »zato«. Toda sočasno ne velja za človeka hitrih in nepremišljenih dejanj, ampak počasnih, a zanesljivih korakov. To je očitno prevladalo tudi pri oceni nadzornikov Petrola, da so ga po predčasnem slovesu Aleksandra Svetelška v začetku tega tedna povabili k vodenju ene največjih slovenskih družb. Po svojih glavnih značajskih lastnostih je namreč Tomaž Berločnik v marsičem nasprotje svojega predhodnika na čelu Petrola. Nadzorniki in zaposleni tako pričakujejo, da bo umiril razmere in povrnil skrhano zaupanje, tudi s timskim delom, na katerega prisega, ter Petrol umaknil iz medijev, pa naj gre za poročanje o spornih poslih ali piarovske prispevke. Novinarskim intervjujem se izogiba, v njegovih besedah, kijih izreka umirjeno, ni balasta.

Po duši in srcu strojnik

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Druga plat Datum: 06. 01. 2011 Stran: 2

Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala zahteva dodatno v preiskovanje 24 obdolžencev, razširitev preiskave suma njihovega zlorabljanja položajev - Čemu bi sploh Petrol odkupoval tvegane terjatve neke odvetniške pisarne do insolventnega SCT? - Zakaj potem Petrol ni pomagal tudi Adrii ali Vegradu?

Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za dodatno preiskovanje suma zlorabe položaja, ki naj bi jo zagrešilo 24 obdolžencev. Zahtevo je vložila 29. decembra lani. Državno tožilstvo predlaga razširitev preiskave poslovanja SCT z navideznimi oziroma slamnatimi podjetji, ki naj bi jih z nepoštenimi nameni predsednik uprave SCT Ivan Zidar in še nekateri z njim povezani posamezniki ustanavljali v tujini. Tožilci so ob dokaze o sumljivem poslovanju teh »podjetij« - ob poslovanje v imenu družbe SCT ter v imenu osmih družb s sedeži v tujini in z odprtirni poslovnimi računi pri banki Hypo Alpe Adria v Celovcu - trčili že pred dvema letoma, ko so komaj začeli zares preiskovati, kako je pri poslovanju SCT s takšnimi »podjetji« lahko poniknilo več milijonov evrov in v čigave žepe.

Spomnimo se: zoper obdolženega prvega moža SCT in nekatere njegove najtesnejše sodelavce (Jožeta Prostorja, Andreja Krajnca, Danico Mušič in Andreja Feguša) je državno tožilstvo v začetku decembra lani vložila obtožnico zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic, več kaznivih dejanj ponarejanja listin ter se zaradi pranja denarja in utaje davkov. Le nekaj dni pozneje je tudi združenje malih delničarjev državnemu tožilstvu prijavilo sum spornega pretakanja premoženja med družbama SCT in SCT Investicije.

Sporni posli SCT z navideznimi podjetji naj bi med letoma 2004 in 2006 sovpadali z 2,2 milijona evrov davčnih utaj.

Večina davčnih zlorab naj bi bila povezana z navideznimi svetovalnimi storitvami: navidezna podjetja naj bi namreč prejemala nakazila za svetovalne storitve, ki pa menda nikoli niso bile opravljene. Kakor koli, ob zgoraj navedenem kaže omeniti še vsaj dve podrobnosti. Prvič, v minulem tednu je upravni odbor družbe SCT priznal, da je družba, ki jo vodi, insolventna, in ko je začel izvajati ukrepe za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, je sklenil podati predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Nekateri so to razumeli celo kot poskus razmeroma učinkovitega pritiska na politiko, »čustvenega izsiljevanja« Pahorjeve vlade. In drugič, tik pred silvestrovim se je po gradbeniških kuloarjih začelo ugibati, ali se bo Zidar v kratkem umaknil iz fotelja predsednika upravnega odbora največjega slovenskega gradbenega podjetja in obdržal »le« položaj direktorja SCT Holding, ki sicer obvladuje SCT. No, Zidar je takšne govorice na mah odločno zanikal kot povsem iz trte izvite. O upokojitvi, zagotavlja, še ne razmišlja.

S čim bo SCT plačal Petrolu?

Kaj pa je mogoče reči o včerajšnji novici, ki je skozi medijski eter udarila kot strela z jasnega, češ da je uprava Petrola - Petrol sicer resda ni v večinski državni lasti, je pa zato država (vlada) še vedno njen največji lastnik - nase prenesla skoraj 160.000 evrov terjatev (s pripadajočimi obrestmi), ki jih je doslej do SCT imela odvetniška pisarna Dušana Korošca? Korošec je s sklenjenim poslom prav gotovo lahko zadovoljen.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 18. 12. 2010 Stran: 16

V Petrolu ni vezane trgovine

To zagotavlja Aleksander Svetelšek, predsednik uprave Petrola in predsednik združenja Manager, v odgovoru na vprašanje o morebitnem pogojevanju dobaviteljem blaga za široko porabo v stilu, kupimo blago pri vas, če boste vi pri nas kupili elektriko. Naftni trgovec seje namreč jeseni intenzivno lotil trženja elektrike za podjetja in gospodinjstva. Prodajo elektrike namerava krepko povečati in domnevamo, da med novimi naročniki računa tudi na podjetja, ki so njihovi dobavitelji. Zakaj Petrol močneje vstopa v trgovino z elektriko? Med drugim tudi zato, ker novi trendi kažejo, da se čedalje bolj uveljavljajo električna vozila in varčni avtomobili, ki porabijo približno desetino manj bencina kot stari. Upad prodaje goriva in s tem prihodkov želijo nadomestiti z večjo prodajo elektrike.

Primere tajkunizacije lahko preštejemo na prste ene roke, hkrati pa je tisoče podjetij delalo odlično. Ugled menedžerjev v cehu ni padel, zato ker Združenje Manager še nikoli ni imelo toliko članov, kot jih ima v tem trenutku.

Začniva pogovor z zadnjo spremembo. Od tega tedna, torej od torka, je bencin znatno dražji. Liter 95-oktanskega bencina je zdaj kar za 10 centov dražji, kot je bil v začetku leta. Zakaj tolikšne podražitve glede na to, da je država znižala trošarine?

Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23

Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic

Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.

GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil

Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.

Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.

Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.

Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.

KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov

Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.

Medij: Delo Avtorji: BA. PA. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 11. 2010 Stran: 10

Ljubljana - Sava Tires in Petrol sta na skupščini družbenikov podjetja Karkasa soglasno sprejela sklep o prenehanju te družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije. Oba družbenika sta skladno z zakonom o gospodarskih družbah podala izjavi, na podlagi katerih bosta tudi po izbrisu družbe iz registra še vedno solidarno odgovarjali za morebitne obveznosti družbe Karkasa. Družba bo izbrisana iz registra predvidoma decembra letos, to pa ne pomeni, da bodo kupci ostali brez ustrezne rešitve. S prenehanjem družbe bo opuščena proizvodnja obnovljenih tovornih pnevmatik s hladnim postopkom (tako imenovana metoda precured), saj namerava Sava Tires vpeljati najnovejši Goodvearov koncept proizvodnje obnovljenih pnevmatik TreadMax (vroči postopek oziroma tako imenovana metoda mold cure). Vsem šestim zaposlenim družbe Karkasa so ponudili zaposlitev v Savi Tires oziroma so zanje uporabili druge rešitve.

Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18

Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče

Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.

V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...

Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.

Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak

Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 05. 10. 2010 Stran: 3

»Zadeve so zelo resne. Jasno smo povedali, da so elektrodistribucije državna lastnina. Eno leto se pogovarjamo z ministrstvom, pa smo zdaj na točno istem mestu kot takrat, ko smo začeli,« pravi Franc Dolar.

Na ministrstvu za gospodarstvo odgovarjajo, da se je Darja Radič s predstavniki sindikata sestala v torek, 28. septembra. Takrat je bilo dogovorjeno, da se bodo znova sestali v ponedeljek, 4. oktobra. »Tako ne drži trditev predstavnikov sindikata, da jim je bil termin ponujen v zadnjem trenutku in da zato niso mogli preložiti sestanka stavkovnega odbora,« trdijo na ministrstvu. Dodajajo, daje iz utemeljitve stavke razvidno tudi to, da reorganizacija elektrodistribucijskih podjetij sploh ni neposredni povod za stavko.

Po tako imenovanem Kopačevem predlogu reorganizacije bi pet elektrodistribucij razdelili na pet omrežnih in pet tržnih delov. Pet omrežnih delov bi postopoma združili v Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), usoda petih tržnih delov pa ni popolnoma jasna. Po predlogu bi jih pridružili Holdingu Slovenske elektrarne, Gen-I, morda tudi Petrolu, ki se je pred kratkim lotil prodaje elektrike. To je po izjavah Janeza Kopača, direktorja direktorata za energijo, tudi edina pot, ki bi spoštovala evropsko zakonodajo.