Petrol

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 05. 2011 Stran: 9

Odškodninskih tožb proti odgovornim v Istrabenzu in Petrolu ne bodo vlagali. Delničarjem Petrola za 15,65 milijona evrov dividend

Približno uro pred začetkom včerajšnje skupščine delničarjev slovenske energetske družbe Petrol je bila znana odločitev vrhovnega sodišča, da sme sedem družb, povezanih z državo (na čelu s Kadom in Sodom), vendarle uresničevati svoje glasovalne pravice. Tako je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev prisotnega 63,63 odstotka kapitala z glasovalno pravico, v nasprotnem primeru pa bi bila številka približno za polovico nižja. Mag. Tomaž Kuntarič, direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) in predsednik nadzornega sveta Petrola, je takoj po včerajšnji skupščini menil, da je prav, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sprožila tovrstne postopke, a očitno prevzemna zakonodaja ni bila kršena (spomnimo, da so določene gospodarske družbe v pretežni državni lasti, zlasti Luka Koper, z dokupi delnic v nekaterih podjetjih utrjevale že zatečeni preseženi prevzemni prag s strani državnih lastnikov). Kuntariča pa veseli, da bo zdaj odpravljen začasni prevzem glasovalnih pravic državnih družb tudi v številnih drugih primerih, na čelu z novomeško Krko.

ATVP: "Vrhovno sodišče zadalo hud udarec neodvisnosti sodstva"

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 05. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Odločilni trenutek včerajšnje skupščine delničarjev Petrola se je zgodil tik pred njenim začetkom, ko so v družbi prejeli sodbo vrhovnega sodišča. To je odpravilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in s tem državnim lastnikom, ki obvladujejo okrog 30 odstotkov delnic Petrola, na skupščini omogočilo glasovanje. Morebitna presenečenja, ki bi jih lahko pripravili večji nedržavni lastniki, so bila s tem vnaprej izključena, delničarji pa si bodo razdelili dividende v višini 7,5 evra na delnico in za to porabili kar 15,6 milijona od skupaj skoraj 19 milijonov evrov Petrolovega bilančnega dobička.

Kot je v utemeljitvi sodbe zapisalo vrhovno sodišče, bi bili ukrepi ATVP utemeljeni, če bi državna podjetja še vedno presegala prehodni prevzemni prag, torej obvladovala več kot 32,56 odstotka Petrola, kolikor so jih imela v lasti ob uveljavitvi zakona o prevzemih (ZPRE) avgusta2006. Vendar pa je imela skupina državnih lastnikov s Kadom in Sodom na čelu marca letos, ko jim je ATVP vzela glasovalne pravice v Petro lu, v lasti le še 29,2 odstotka družbe.

Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 19. 05. 2011 Stran: 10

Ljubljana - Mali delničarji so za današnjo skupščino vložili nasprotni predlog, s katerim predlagajo, naj Petrol dividendo za lani v višini 7,50 evra bruto na delnico izplača v roku 60 dni namesto 90 dni po skupščini. Mali delničarji obvladujejo skoraj 25 odstotkov Petrola. Uprava Petrola je v gradivu za skupščino predlagala, da družba dividende za lani izplača najpozneje v roku 90 dni po skupščini, torej do sredine avgusta, mali delničarji pa menijo, daje ta rok čez vse razumne meje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 05. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Odločitev, ali bodo državni lastniki lahko glasovali na četrtkovi skupščini Petrola, je v rokah vrhovnega sodišča. Nanj so namreč poslali zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki bi jim omogočila glasovanje na skupščini, sodišču pa predlagali, da o zahtevi odloči prednostno.

Za zdaj še ni mogoče napovedati, kako bo odločilo vrhovno sodišče. Bo pa ta odločitev nakazala tudi potek skupščine Abanke prihodnji četrtek, kjer je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državnim lastnikom zaradi kršitve zakona o prevzemih prav tako odvzela glasovalne pravice. »Vrhovno sodišče lahko glede na objavljeno avtentično razlago tožbam ugodi in odločbo ATVP odpravi, v primeru, da bi samo vložilo zahtevo za presojo ustavnosti 63. in 75. člena zakona o prevzemih, pa lahko postopek tudi prekine,« so bili včeraj kratki na ATVP.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 05. 2011 Stran: 9

Društvo MDS zanimajo terjatve do družbe SCT

Delničarji Petrola (vseh je okrog 38 tisoč, tuji investitorji pa imajo slabe tri odstotke Petrolovih delnic) nameravajo na 21. skupščini, ki se bo pričela jutri ob 10. uri, zastaviti vodstvu in nadzornemu svetu največje slovenske energetske družbe številna vprašanja. Vsaj tako pravi Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), ki ga zanimajo tako odprte terjatve Petrola do gradbene družbe SCT, ki je vse bližje stečaju in naj bi do največjega slovenskega naftnega trgovca imela za vsaj 11 milijonov evrov neporavnanih računov. V MDS jih bo tudi zanimalo, koliko slabitev so zaradi preteklih slabih odločitev v zvezi s koprskim Istrabenzom že morali opraviti v Petrolu in zakaj ni ne prejšnje in ne sedanje vodstvo Petrola v zvezi s tem podalo nikakršnih odškodninskih zahtevkov zoper nekdanje vodstvo in nadzorni svet Istrabenza, ki sta mu vrsto let poveljevala Igor Bavčar in Janko Kosmina. "Bojimo se namreč, kakor zdaj stvari stojijo, da bo na koncu recimo Igor Bavčar tožil koga, ki s(m)o opozarjali na domnevne nepravilnosti v Istrabenzu," svari Stankovič, četudi naj bi bili v Istrabenzu pred leti postopoma prevzemali Petrol brez strategije, drage nakupe delnic (tudi po 1000 evrov za delnico) pa financirali kar s kratkoročnimi viri.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 17. 05. 2011 Stran: 1

Nova poteza agencije

Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) namerava omejiti pristojnosti uprav Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). Državna sklada sta včeraj od agencije prejela zahtevo, da v sedmih dneh skličeta skupščini obeh družb (razen če bosta v 45 dneh imela redno skupščino) in na njen dnevni red uvrstita spremembe statuta, kar so nam včeraj potrdili tudi na Kadu in Sodu. Spremembe statuta po neuradnih informacijah predvidevajo, da bi vodstvi Kada oziroma Soda za glasovanje na skupščinah za deleže, katerih knjigovodska vrednost znaša več kot pet milijonov evrov, potrebovali soglasje svojih nadzornih svetov. Agencija menda še zahteva, da člani uprave Kada in Soda ne bi več smeli biti člani nadzornih svetov (NS) oziroma upravnih odborov (UO) in bi morali spoštovati kodeks AUKN. Ali to pomeni, da se bo moral predsednik uprave Kada Borut Jamnik umakniti iz NS Zavarovalnice Triglav in UO PDP, predsednik uprave Soda Tomaž Kuntarič pa iz NS Petrola in UO PDP, za zdaj ni znano. Agencija je v prehodih razgovorih zagotavljala, da te spremembe za zatečeno stanje ne veljajo, iz zahteve za sklic pa to po dosegljivih virih ni razvidno, je mogoče izvedeti neuradno.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 05. 2011 Stran: 9

Skupščina Petrola

Male delničarje zanima, kako uprava Petrola zmanjšuje svojo izpostavljenost do SCT pa tudi naložba v koprski Istrabenz - Bosta Kad in Sod brez glasovalnih pravic?

Ljubljana - Sporni posli s SCT in zgrešena naložba Petrola v koprski Istrabenz bi lahko (znova) razgreli redno skupščino ljubljanskega Petrola. Pojasnila o teh poslih na četrtkovi skupščini pričakujejo mali delničarji, ki skupaj obvladujejo približno tretjino kapitala največje domače naftne družbe.

Po besedah predsednika združenja MDS Rajka Stankoviča male delničarje zanimajo zlasti trije sklopi vprašanj; prvi je, kako aktualna uprava zmanjšuje izpostavljenost do ljubljanskega SCT, ki Petrolu zaradi neplačanih računov dolguje približno 11 milijonov evrov. Zanima jih tudi Petrolova naložba v koprski Istrabenz, predvsem pa, zakaj o tem še nihče ni bil poklican na odškodninsko odgovornost, niti nekdanje poslovodstvo Petrola, niti nekdanji nadzorniki. Tretji sklop vprašanj pa se nanaša na načrte in dividendno politiko Petrola, je včeraj povedal Stankovič.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 05. 2011 Stran: 10

Bo avtentična razlaga doživela ustavno presojo?

Bo morala Agencija za trg vrednostnih papirjev ustaviti postopke o odvzemu glasovalnih pravic v primeru Abanke, Petrola, Krke, Zavarovalnice Triglav ...

Ljubljana - Prah, ki se je dvignil zaradi sprejetja avtentične razlage zakona o prevzemih, se še ni polegel. Ker bi sprejetje lahko pomenilo, da bo morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ustaviti postopke o odvzemu glasovalnih pravic državnim lastnikom Abanke, novomeške Krke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, Telekoma in drugih družb, so na agenciji že napovedali pritožbo na evropske institucije. Računajo tudi na ustavno presojo avtentične razlage.

Agencija za trg vrednostnih papirjev kot varuhinja zakonitosti na kapitalskem trgu sicer ne more vložiti zahteve za ustavno presojo avtentične razlage, lahko pa to stori vsaka stranka, ki izkaže pravni interes. Zahtevo lahko vložijo tudi državni zbor, tretjina poslancev, vrhovno sodišče in drugi, so včeraj pojasnili na ATVP.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 05. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Vse kaže, da bo moral direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj ustaviti postopke za odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Zavarovalnice Triglav, Krke, Pozavarovalnice Sava, Aerodroma Ljubljana, Save, Telekoma Slovenije in Nove KBM ter državi vrniti glasovalne pravice v Abanki Vipi in Petrolu. Žugelj sicer po prvih napovedih tega ne namerava storiti oziroma napoveduje ustavni spor.

Poslanci so namreč včeraj sprejeli avtentično razlago 63. in 75. člena zakona o prevzemih, po kateri mora oseba ali skupina povezanih oseb, ki so ob sprejemu prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzemno ponudbo objaviti šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag oziroma jim prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo znižajo na zatečeno stanje. Po dosedanji zakonski ureditvi je veljalo, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona o prevzemih presegale prevzemni prag, nitrebaobjaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo. Toda nekateri državni lastniki so to storili.

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 03. 05. 2011 Stran: 10

Največji poraženec je bila delnica PILR

Borzno dogajanje. V zadnjih dveh tednih pogled na slovensko borzo ni bil nič kaj lep. Indeks se je namreč skrčil za neverjetnih 7 odstotkov ter se spustil na 760 točk, kar je najnižja vrednost v njegovi (sicer kratki) zgodovini. Zabeležil je celo največji dnevni padec v zadnjih dveh letih. Medtem je ameriški trg porasel, evropski pa upadel, vendar so bili padci manjši kot pri nas. Čemu takšne razlike? Na tako močan padec slovenskih delnic bi naj vplivali predvsem tuji vlagatelji, ki izvajajo prodajne pritiske zaradi tega, ker so siti vmešavanja države v gospodarstvo ter nizke likvidnosti na borzi.

Aerodrom s slabimi poslovnimi rezultati. Končno je svoje poslovne rezultate objavil Aerodrom Ljubljana, kateremu je minulo leto čisti dobiček upadel za slabo tretjino glede na leto 2009. Pri tem so prihodki kljub izpadu v višini 1 milijon evrov zaradi zaprtja letališča v času obnove vzletno-pristajalne steze ostali skoraj nespremenjeni. Število potnikov se je zmanjšalo za tri odstotke, število poletov pa za šest odstotkov. Na slabši lanski rezultat so najbolj vplivale težave Adrie Airways: zaradi teh so se Aerodromu lani več kot podvojili odpisi terjatev, to pa je bil tudi glavni razlog 22-odstotnega upada dobička iz poslovanja. Delnica kljub temu svoje vrednosti ni drastično spremenila. Objavljeno je bilo tudi letno poročilo skupine NLB za leto 2010, ki je imela negativni rezultat po davkih v višini 202,3 milijona EUR, sama banka pa izgubo v višini 183,4 milijona EUR. Rezultat bi naj bil posledica močnih vplivov gospodarske krize v Sloveniji, ki je zahtevala visoke oslabitve sredstev in kapitalskih naložb ter rezervacije za stroške reorganizacije. Tudi iz Biltena Banke Slovenije izhaja, da na poslovanje bank v Sloveniji še zmeraj močno vplivajo stroški oslabitev in rezervacij, ki so v prvih dveh mesecih letos znašali 129 milijonov EUR oziroma 124 odstotkov več kot lani. Bilančna vsota bank se je februarja zmanjšala za 317 milijonov EUR, potem ko se je januarja povečala za 502 milijona EUR. Banke so tako v prvih dveh mesecih pridelale kar 16,5 milijona EUR izgube.