Petrol

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 08. 2011 Stran: 9

Primerjava plač in uspehov menedžerjev

Bobinac in Debeljak lani z nižjo plačo, a boljšimi rezultati; Petan in Slavinec z višjimi prejemki, a slabšimi rezultati - Bojan Dremelj v Telekomu imel 3,5-krat višjo mesečno plačo kot njegov naslednik

Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je v dobrih dveh mesecih, kolikor je vodil Telekom v letu 2010, skupaj zaslužil 149.668 evrov bruto, kar je več, kot je zaslužil njegov naslednik Ivica Kranjčevič v devetih mesecih in pol. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant si je lani - čeprav njegov holding že tri leta ustvarja po več deset milijonov evrov izgube - poleg 174.046 evrov letne bruto plače izplačal še 14.635 evrov bruto regresa. Nasprotno so nekateri drugi menedžerji zaradi krize varčevali tudi pri svojih plačah in bonitetah.

Bojan Dremelj je leta 2008 zaslužil 272.000 evrov bruto, leto pozneje pa 243.495 evrov bruto, od tega je plača znašala 190.646 evrov. Dremelj je Telekom vodil še dobra dva meseca v letu 2010, ko je skupaj zaslužil 149.668 evrov, od tega samo plače 111.528 evrov bruto. Povedano drugače; na mesec je samo iz plače dobil okoli 44.600 evrov bruto. Ko je Dremelj marca lani odhajal iz Telekoma, je začel veljati zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako imenovani Lahovnikov zakon. Plača Ivice Kranjčeviča je bila tako že podvržena temu zakonu. Novi predsednik uprave je tako v devetih mesecih in pol, kolikor je lani vodil Telekom, zaslužil 135.030 evrov bruto oziroma manj kot Dremelj v samo dveh mesecih in pol. Samo iz plač je Kranjčevič dobil 119.918 evrov bruto, torej okoli 12.600 evrov bruto na mesec, kar je 3,5-krat manj kot Dremelj.

Slabi rezultati, visoki prejemki

Medij: Finance Avtorji: Konda Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 03. 08. 2011 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Edini slovenski indeks se je včeraj sesedel za 0,83 odstotka, na 724,22 točke. V njegovi kotaciji sta rahlo pridobili le Krka in NKBM.

Izgubar dneva so bile včeraj delnice Gorenja. Njihov tečaj je upadel za 4,42 odstotka, letos pa so delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike potonile že za 39 odstotkov. Manj, a ne dosti, sta izgubila Intereuropa in Telekom Slovenije - za 2,56 oziroma 2,47 odstotka.

S Krko štiri petine vseh poslov

Prometa z delnicami Krke je bilo za 1,55 milijona evrov. Druge najlikvidnejše so bile z 200 tisočaki poslov delnice Luke Koper. Prve so 0,08 odstotka pridobile, druge pa 0,37 odstotkaizgubile. NKBM je zrasla za 0,06 odstotka. Po dobrih 20 tisočakov poslov je Mercator in Petrol spodneslo za 0,74 oziroma 0,94 odstotka.

Medij: 7 dni Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 07. 2011  Stran: 21

Potem, ko je družba KS Naložbe (njen največji lastnik je s 45 odstotki ciprska Kalantia Limited Igorja Laha) objavila prevzemno namero za prevzem Pivovarne Laško, se pojavljajo številna ugibanja. Bo do prevzemne Igorja Laha (revija Manager mu je "izmerila" 166,5 milijona evrov premoženja), ki je trgovec z neprermčninami, zlasti zanimataneprerručnini ljubljanske Pivovarne Union in ljubljanskega Dela, ki tudi sodita v okvir skupine Pivovarne Laško. Lah, ki naj bi si največ premoženja zagotovil od privatizacijskih certifikatov in pidovsMh delnic, kjer je nepregledno ukinjal nekdanje Kompasove pide in premoženja prenašal na druge družbe, vmes pa iz lastništva, kolikor se je dalo,scenovno nizkimi ponudbami iztisnjeval male delničarje, naj bi znal dobro ohranjati vrednost svojega premoženja tudi v času krize, prav tako pa, da zna oceniti katera družba je podcenjena. Morebiti je ravno zaradi tega objavil prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško.

Medij: Finance Avtorji: Al.Pe. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 07. 07. 2011 Stran: 9

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje določb zakona o prevzemih z vsebino avtentične razlage, so sporočili z agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kije včeraj prejela omenjeni sklep sodišča. Spomnimo, ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja je zaradi suma, da se krši prevzemna zakonodaja, v začetku leta od devetih državnih lastnikov borznih družb (Zavarovalnice Triglav, Krke, Save Re, Aerodroma, Save, Telekoma, NKBM, Abanke in Petrola) zahteval, da v borznih družbah zmanjšajo delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo. Nato so poslanci maja sprejeli avtentično razlago zakona o prevzemih, po kateri skupini povezanih oseb, ki so ob sprejetju prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo tertako svoje lastništvo uskladijo z začetnim stanjem. S to razlago se ni strinjal ATVP, kije sprožil ustavno presojo avtentične razlage zakona in prosil za začasno odredbo, s katero bi do končne odločitve zadržali izvajanje avtentične razlage.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 07. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Bitka za interpretacijo prevzemne zakonodaje med Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in državo, od katere je odvisno, ali bo ta v prihodnjih mesecih lahko glasovala na skupščinah več družb, se je za zdaj končala brez zmagovalca.

Ustavno sodišče je tako sklenilo, da bo do končne odločitve začasno zadržalo oba sporna odstavka zakona o prevzemih (ZPre-1). Čeprav so ustavni sodniki določili, da bo do njihove končne odločitve veljalo prvotno besedilo zakona, na podlagi katerega je ATVP državnim lastnikom »zamrznila« glasovalne pravice v devetih družbah, in ne za državne lastnike ugodnejša avtentična razlaga, ki jo je maja letos potrdil državni zbor, to ne pomeni, da državni lastniki na skupščinah teh družb ne bodo smeli glasovati. Ustavni sodniki so namreč eksplicitno opozorili, da bi lahko v primeru, če »zamrznjeni« lastniki Krke, Zavarovalnice Triglav, Save Re, Aerodroma, NKBM, Abanke in drugih družb ne bi mogli glasovati na skupščinah, »nastale škodljive posledice«.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 04. 07. 2011 Stran: 16

TEDENSKI PREGLED

Ta teden se začnejo objave polletnih rezultatov »blue chipov«.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 06. 2011 Stran: 8

Že v dveh tednih naj bi bilo znano, ali bodo državni lastniki morali v prevzeme ali odprodajo vsaj devetih borznih družb

Ustavno sodišče (US) naj bi še do sodnih počitnic, to je do 15. julija, dokončno odločilo, ali agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravilno razume prevzemni zakon oziroma ali ga državni lastniki v devetih borznih družbah res ne kršijo.

Ustavni sodniki bi že na seji prejšnji teden morali odločiti o izdaji odredbe, s katero bi začasno, do končne odločitve, zadržali izvajanje avtentične razlage zakona o prevzemih. A o začasni odredbi niso odločali, ker želijo pohiteti s končno odločbo - to naj bi izdali že do sodnih počitnic. Ali to drži, nam na US niso odgovorili neposredno; potrdili so le, da bodo obravnavo te zadeve nadaljevali že na seji 6. julija.

ATVP proti državi

Za kaj sploh gre? ATVP je zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje v začetku leta uvedel postopek proti državnim lastnikom devetih borznih družb (Zavarovalnica Triglav, Krka, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom, Sava, Telekom, NKBM, Abanka, Petrol). ATVP je od državnih lastnikov zahteval, da v teh družbah zmanjšajo lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Tomažič Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 06. 2011 Stran: 5

DAN POTEM: Napovedana prevzemna ponudba NKBM za Zavarovalnico Maribor dobiva nove razsežnosti

Zavarovalnica Maribor (ZM), 4,4-odstotni lastnik Save Re, bo, ko jo bo prevzela NKBM, formalno postala podjetje pod nadzorom države. Delež z državo povezanih podjetij se bo v Savi Re povečal, zato bi NKBM po zakonu o prevzemih morala objaviti prevzem Save Re.

V sredo je NKBM Matjaža Kovačiča objavila namero za prevzem ZM (več na www. finance.si/316305). V 30 dneh bodo objavili ponudbo in prospekt, takrat bo znana tudi prevzemna cena. Poznavalci pričakujejo, da bo nizka. NKBM in Sava Re sta ZM dokapitalizirali po 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, kar bi lahko bila tudi prevzemna cena.

Stekla je verižna reakcija

»V tem hipu je stališče Pozavarovalnice Sava, da prevzemne ponudbe NKBM za odkup vseh delnic ZM ne bomo sprejeli. Za nasprotno ponudbo se še nismo odločili,« pravijo v Savi Re, ki jo vodi Zvone Ivanušič. NKBM je že po dokapitalizaciji - nove delnice so v postopku vpisa - postala večinska lastnica ZM, prevzem pa bo to formaliziral in ponudil možnost izstopa preostalim delničarjem (Probanka ima tri odstotke, Perutnina pol odstotka). Zavarovalnica Maribor je 4,4odstotna lastnica Save Re, delež z državo povezanih družb se bo povečal (Sod ima 25 odstotkov, NKBM 4,7). Po zakonu o prevzemih bi NKBM morala prevzeti Savo Re. Bo NKBM objavila prevzem te pozavarovalnice? »V skladu z zakonodajo in pravili borze v NKBM do objave prevzemne ponudbe ne moremo podrobneje komentirati postopka,« so včeraj povedali v NKBM.

Izhodna strategija

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 06. 2011 Stran: 9

Kljub manj kot četrtinski prisotnosti kapitala so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja izglasovani vsi predlagani sklepi. Vodstvo Mercatorja včerajšnjih pogovorov s predstavniki Agrokorja (še) ni želelo komentirati

Pet bank lastnic Mercatorja (NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa in Gorenjska banka), ki imajo okrog 23 odstotkov delnic, na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja zaradi sklepa urada za varstvo konkurence ni imelo glasovalnih pravic. Družbe skupine Pivovarne Laško (Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Radenska), ki imajo podoben lastniški delež, pa se skupščine niso udeležile. Prejšnji teden so Laščani z nekaterimi lastniki Mercatorja podpisali sporazum o prodaji večinskega deleža in bi lahko po njihovem mnenju glasovanje na včerajšnji skupščini Mercatorja pomenilo izvrševanje koncentracije. Tako se je včerajšnje skupščine udeležilo le 23,45 odstotka Mercatorjevega kapitala z glasovalno pravico, vsi sklepi (tudi razrešnici upravi in nadzornemu svetu, delitev bilančnega dobička in imenovanje KPMG Slovenija za revizorja za letošnje poslovno leto) pa so bili sprejeti z več kot 99-odstotno večino oddanih glasov.

Osem evrov dividende

Medij: Žurnal24 Avtorji: MA. C. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 22. 06. 2011 Stran: 4

Sprememba statuta. Star nadzorni svet Geoplina bo zamenjal nov, pol manjši, predlaga AUKN.

Odločitev. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah bo danes na skupščini Geoplina prišlo do spremembe akta o ustanovitvi družbe. Za to mora glasovati 75 odstotkov lastnikov. Podporo predlogu naj bi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki jo vodi Dagmar Komar, zagotovila skupaj s Petrolom in drugimi družbeniki. S tem bo prenehal mandat zdajšnjemu 12-članskemu nadzornemu svetu. Ta bo z novim statutom štel le šest članov, med katerimi po naših neuradnih informacijah ne bo več Janeza Kopača, Klemna Grošlja in Zorana Gračnerja. "Tako se nas bodo znebili," je potrdil Grošelj iz kabineta ministrice za gospodarstvo Darje Radič. "AUKN s tem posredno prevzema nadzor nad družbo Geoplin Plinovodi, ki je zaradi okoli stomilijonske investicije v gradnjo novega plinovoda in pozneje Južnega toka dejanska tarča današnje menjave," je povedal Grošelj. Za komentar smo vprašali tudi Janeza Kopača, ki hkrati vodi direktorat za energetiko. "O tem ne vem nič," je bil skop. Prav tako naj bi v Geoplin prišel Igor Šalamun iz AUKN.