KD Group

Medij: Večer Avtorji: Hreščak Anja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 01. 2015 Stran: 5

Rešitev za obubožana slovenska smučišča je povezovanje s turističnimi ponudniki v regiji, ki bi v smučišča tudi (nepovratno) vlagali. 

Zlati časi so vsekakor minili. "Pred desetimi, dvajsetimi leti je bil Krvavec namenjen Ljubljani in dnevnim smučarjem. Pogledal si skozi okno, videl, da je zunaj sonce, šel ob enih iz službe in smučat. Danes žal to ni več možno," je opisal direktor RTC Krvavec Srečko Retuznik. Gospodarska in družbena kriza je s smučišč odpeljala marsikaterega smučarja. Prihodki smučišč so usahnili, investicije pa v njihovih poslovnih rezultatih pustile luknje, ki jih prihodki naenkrat niso več polnili. "Centri v težavah so tisti, ki so v zadnjih letih največ investirali. Investicije so se na zahtevo bank pokrivale s kratkoročnimi ali srednjeročnimi viri namesto z dolgoročnimi, kot se to dela za javno turistično infrastrukturo v tujini. Problemi niso v obratovalnih stroških, temveč v prevelikih finančnih obveznostih iz financiranja," je ironijo situacije opisal direktor smučišča Golte Ernest Kovač.

Danes tako prodajamo pet velikih smučarskih centrov, nad Mariborskim Pohorjem bedi slaba banka, zaradi povezane lastniške strukture pa bo verjetno v naslednjih letih na prodaj še Kranjska Gora.

Medij: Večer Avtorji: I. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 11. 2014 Stran: 7

V včeraj poslanem odprtem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in Civilna iniciativa Izbrisani mali delničarji NKBM predlagata, da vlada razlaščenim omogoči prednostni nakup NKBM za 150 milijonov evrov. Kupnino so pripravljeni zbrati in postopno vplačati v enem letu, če se razveljavi sedanji razpis. Denar bi zbirali pri razlaščenih delničarjih in imetnikih podrejenih obveznic, skladih (v KD Group te namere niso želeli komentirati), pri zaposlenih v NKBM ter občinah, predvsem podravske regije, državljanih in drugih. Razlaščeni imetniki delnic in obveznic bi imeli pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino. Država lahko obdrži v banki 25-odstotni delež, če za ta delež zniža kupnino. "Z izbrisom delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank so bile kršene osnovne človekove pravice, Ustava RS, njeni zakoni in predpisi. Izbrisanim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic je bilo odvzeto premoženje, kije 18. decembra 2013 nedvomno obstajalo, in je bilo preneseno na Družbo za upravljanje terjatev bank. Ob tem - v nasprotju z zakonom - niso bile napravljene ustrezne bilance, zato je dejansko šlo za krajo premoženja," so zapisali v VZMD.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 07. 2014 Stran: 8

Delničarji Gorenja so včeraj imenovali nov nadzorni svet, uprava velenjske družbe pa preučuje možnosti, da bi se po vire financiranja konec leta odpravila na kapitalske trge.

Predsednik uprave Kapitalske družbe Bachtiar Djalil, zdaj že nekdanji član uprave belgijske banke KBC Marko Voljč, Bernard Charles Pasquier iz mednarodne finančne organizacije IFC, Tošibumi Tanimoto (Panasonic), Keith Charles Miles (kandidat Skupine KD Group), Corina Claudia Graf (Universal Investment) in nekdanji predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec bodo prihodnja štiri leta bedeli nad delom uprave Gorenja pod vodstvom Franja Bobinca.

Vsi imenovani nadzorniki so na včerajšnji skupščini dobili skoraj soglasno podporo delničarjev, z izjemo Slavinca. Družba za upravljanje Alpen Invest (bivši NFD DZU) je namreč namesto Slavinca v nadzorni svet predlagala svojega upravitelja Izidorja Jermana, vendar je ta na skupščini dobil le četrtinsko podporo. Jermana so med večjimi lastniki poleg Alpen Investa podprli tudi nekdanji lastnik nizozemskega Ataga Philip Alexander Sluiter ter še nekateri manjši lastniki, ki jih je zastopalo društvo malih delničarjev MDS.

Upravi Gorenja pa včeraj ni uspelo dobiti želenega pooblastila za nakup lastnih delnic. Predlog je sicer dobil 74-odstotno podporo, kar pa je bilo odstotek premalo. Sodeč po izidu glasovanja so proti podelitvi pooblastila upravi glasovali prav delničarji, ki so pred tem podprli imenovanje Jermana.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 05. 2014 Stran: 9

Skupščina Aerodroma ATVP do tedaj najbrž ne bo odločil o glasovalnih pravicah 

Ljubljana - Država na torkovi skupščini Aerodroma verjetno ne bo imela glasovalnih pravic. Slovenska odškodninska družba (Sod) je sicer na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vložila zahtevo za ponovno pridobitev glasovalnih pravic, a agencija po naših informacijah do torka najbrž ne bo sprejela odločitve.

Sod je omenjeno zahtevo vložil na podlagi novele zakona o prevzemih, ki je začela veljati 26. aprila letos. Novela določa, da lahko ATVP lastnikom povrne glasovalne pravice, če kršitelj zmanjša svoje lastništvo za delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. To pomeni, da mu ni treba več objaviti javne ponudbe ali znižati lastništvo pod 33 odstotkov, kolikor znaša prevzemni prag. Vlada je to novelo pripravila prav zato, da bi državnim lastnikom v Telekomu Slovenije, Aerodromu in Zavarovalnici Triglav vrnila glasovalne pravice. Glasove so izgubili, ker so nekateri državni lastniki dokupovali delnice teh družb in s tem prekršili prevzemni zakon.

Sod je zahtevo za povrnitev glasovalnih pravic v Aerodromu štirim državnim lastnikom, ki imajo slabih 70 odstotkov delnic, agenciji poslal šele ta teden. Zakaj ne že teden dni prej, glede na to, da bo skupščina letališke družbe 13. maja, ni znano. Prav tako ni jasno, zakaj niso hkrati vložili enako zahtevo za Telekom Slovenije in Zavarovalnico Triglav, kjer so državni lastniki prav tako brez glasov. Skupščina Telekoma bo namreč 30. maja, Triglavova pa 10. junija.

Pravni dvom glede odločanja

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 17. 04. 2014 Stran: 5

Nadzorniki in poslovodstvo Telekoma Slovenije so prejšnji teden sicer opravili vsebinsko razpravo o konsolidiranem letnem poročilu za leto 2013, objavo dokumenta pa so zamaknili za štirinajst dni. V tem času bo poslovodstvo določilo bilančni dobiček. In posledično višino dividende.

Letno poročilo bo Telekom Slovenije objavil 24. aprila. Natančno dan prej, 23. aprila, se bo iztekel rok, ki ga imajo potencialni kupci, da oddajo izjavo o interesu. Se bo o dividendi odločalo po tem, ko se bo videlo, koga Telekom Slovenije v resnici zanima? Ko bo jasno, kako bo v prodajnem postopku nastopil nemški velikan, Deutsche Telekom: neposredno, prek madžarske ali prek hrvaške hčerinske družbe?

Med drugimi možnimi kupci iz dejavnosti ima večina takšne ali drugačne zadržke. Predvsem pa je slovenski trg razvit in visokega donosa tudi tujemu lastniku ne bo prinesel. Telenor išče priložnosti v Aziji, Telefonica na špansko govorečih južnoameriških trgih, avstrijski Telekom je na slovenskem trgu že navzoč s Simobilom, ki bi ga ob vstopu v TS moral prodati. Podobna prodaja bi kupca iz nemške družine čakala v Makedoniji, kjer bi moral prodati operaterja, ki se, odkar je v lasti TS, imenuje One, pred tem pa Cosmofon. In je bil v lasti grškega telekoma, ki gaje kupil nemški. Drugi evropski telekomi, ki so dolgoročnejši lastniki z manj odprtimi denarnicami, imajo delo sami s sabo, za ruske kupce pa se vrata zaradi ukrajinske krize pripirajo. Na drugi strani je sistem delovanja finančnih skladov znan: družbo kupijo, jo očistijo in z dobičkom prodajo. A telekomunikacije prav blaznih dobičkov ne omogočajo več. Dejavnost se pač stara.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 03. 2014 Stran: 12

Podjetja

Ključno besedo v trebanjskem Trimu ima tudi po včerajšnji skupščini Probanka, ki ji je v šestčlanskem nadzornem svetu uspelo obdržati dva svoja predstavnika.

Tik pred skupščino je namreč nekdanji direktor Zlate Monete II Peter Zorič odstopil iz nadzornega sveta Trima. S tem manevrom je Probanki omogočil, da je na sami skupščini umaknila predlog za razrešitev vseh njenih predstavnikov kapitala. S tem je svoja preostala nadzornika (Bogdana Topiča, ki začasno vodi tudi upravo Trima, in Gregorja Krajnca) zavarovala pred predčasnim odpoklicem. Delničarji so tako včeraj le odločali o imenovanju dveh novih nadzornikov: to sta postala Blaž Angel iz Abanke in solastnik murskosoboške gradbene skupine SGP Pomgrad Stane Polanič, kije zamenjal Zoriča. Po prvotnih načrtih bi moral Krajnca v nadzornem svetu zamenjati nekdanji predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank, ki naj bi ga na ta položaj predlagala NLB oziroma bivši direktor družbe KD Skladi Roman Androjna, kot kandidat preostalih bank.

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.

Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut,Delić Anuška,Jakše Luka,Felc Mitja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 11. 2013 Stran: 3

Sledenje denarju Del denarja iz poskusa menedžerskega odkupa Iskre Avtoelektrike so razdelili malim delničarjem Premogovnika Velenje

Ljubljana - Kriminalistična preiskava poteka v dveh smereh, in sicer gre za oškodovanje šempetrske družbe Iskra Avtoelektrika, v drugem primeru pa za Holding Slovenske elektrarne (HSE). Akterji so v obeh primerih isti. Vmes pa so se obračali milijoni evrov.

Darko Majhenič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, je pojasnil, da so pridržali pet ljudi, ki jih sumijo kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za katero je zagrožena kazen zapora do osem let. Skrben pregled zasežene dokumentacije in računalnikov pa bo pokazal, ali je nekaterim mogoče očitati še pranje denarja. Preiskavo sicer že veš čas usmerja specializirano državno tožilstvo.

Najprej v Šempeter

Zanimivo je, da se Iskra Avtoelektrika ni prvič znašla pod drobnogledom kriminalistov, saj so bili v začetku julija na koprskem okrožnem sodišču nekdaj vodilni v družbi obsojeni na skupno 16 let zapora in stranske denarne kazni zaradi menedžerskega prevzema. Sodišče je ocenilo, da so Tadej Vidic, Ivan Lisjak (nekdanja člana uprave), Darjo Stepančič (nekdanji direktor financ) in Marijan Groff, nekdanji direktor in lastnik družbe SFM, ki je končala v stečaju, krivi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Vidicu in Lisjaku je senat izrekel vsakemu štiri leta zapora, Stepančiču tri leta zapora, Groffu pa najdaljšo kazen, pet let in pol zapora.

Pot v Luksemburg

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 10. 2013 Stran: 10

Hrvaško podjetje Du kat je pod patronatom francoskega Lactalisa glede Ljubljanskih mlekarn izvedlo postopek, s katerim so vse delnice manjšinskih delničarjev tega podjetja prenesli na Dukat. Kot so zapisali. je bil prenos delnic urejen v skladu z odredbami Zakona o trgovinskih društvih Republike Slovenije. Dukat je tako postal lastnik 4,381.933 delnic Ljubljanskih mlekarn, kar predstavlja 1 00 % osnovnega kapitala Ljubljanskih mlekarn.

Znano je že, da je Dukat sredi leta prevzel večinski, 50,3% delež v Ljubljanskih mlekarnah od NFD Holdinga, Factor Banke, iMutnal Funda, KD Delniški Dohodkovni, Banke KD in Save. Potem je Dukat nastopili z obvezujočo ponudbo za odkup delnic ljubljanskega podjetja in pri tem postopku dobil dodatnih 46,23 % delnic, kar je pomenilo, da je imel že od druge polovice meseca maja skupno 96,52 % delnic. Skupščina Ljubljanskih mlekarn je v začetku avgusta v skladu s slovenskimi zakoni sprejela odločitev o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na Dukat.