SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

NatisniNatisni
Danes je portal SIOL objavil članek z naslovom »Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov«, ki po našem mnenju dodatno in tokrat s pisnimi dokazi dokazuje večkrat že javno izrečeno trditev, da vrednotenje nepremičnin in drugih predmetov v zastavi niso potekale skladno s standardi ampak zelo usmerjeno vse z ciljem čimbolj razvrednotiti zavarovanja, kar je posledično pripeljalo do večje takoimenovane »bančne luknje«, ki smo jo morali sanirati davkoplačevalci.
 
Opozorili bi tudi na nenavadno dejstvo, ki ga tudi razkriva ta dokumentacija, da je diskont pri vrednotenju nepremičnin v NLB kar 3 x večji kot pri istočasnem vrednotenju nepremičnin v zastavi pri avstrijski Hypo Banki, čeprav je bilo za slednjo že takrat znano, da je v veliko hujših težavah, kot naše banke.

SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković

Ljubljana, 07.10.2019 objava: VIR

Parlamentarna preiskovalna komisija bo danes zaslišala nekatere ključne akterje sanacije bank. Na Siol.net pa razkrivamo, kako so leta 2013 površno računali luknjo v slovenskih bankah, ki jo je država morala pokriti s tremi milijardami evrov. 

Širša slovenska javnost bo danes morda dobila nov vpogled v zakulisje sanacije bank, procesa desetletja, za katerega je država konec leta 2013 porabila več kot tri milijarde evrov in zastavila prihodnost generacij.

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki, bodo namreč sedli nekateri od najpomembnejših akterjev tistega obdobja:

  • Mitja Mavko, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance in glavni pogajalec z Evropsko komisijo, ki je Sloveniji narekovala pogoje sanacije bank;
  • Janez Škrubej, nekdanji dolgoletni prvi operativec slabe banke v obdobju, ko so to pretresale afere: sporne preprodaje terjatev, sumi fiktivnih svetovalnih pogodb, plačni ekscesi;
  • Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije in ena od petih osumljencev, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) letos kazensko ovadil zaradi suma zlorabe položaja pri povečanju kapitala Nove Ljubljanske banke (NLB) leta 2013.

Objavljamo: Poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB

Je šlo za sanacijo bank preveč denarja?

Vsi trije so imeli pomembno vlogo v mesecih pred sanacijo bank in začetkom delovanja DUTB. Takrat, sredi leta 2013, je Sloveniji grozila trojka. Največje domače banke so morale na zahtevo Evropske komisije in Banke Slovenije opraviti preglede premoženja. Tuja podjetja so ocenjevala kakovost posojil, vrednost zastavljenih nepremičnin, delnic podjetij in drugega premoženja.

S pomočjo teh podatkov je Banka Slovenije ocenila finančni položaj bank in nato določila, koliko dodatnega kapitala so potrebovale. Samo v NLB je morala država decembra 2013 vložiti 1,5 milijarde evrov denarja. To je bilo za skoraj milijardo evrov več od prvotnih ocen.

Tudi zato se že več let pojavljajo očitki, da so pregledovalci pomemben del premoženja ocenili prenizko, zaradi česar je morala država v banke vložiti preveč denarja.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec

Dokument, ki še krepi sume NPU

Na Siol.net objavljamo izsledke iz dokumenta, ki bi lahko te sume še okrepil. Gre za poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB, ki ga je leta 2013 pripravila mednarodna svetovalna družba Deloitte. V njem je podrobneje popisano, kako so ocenjevalci več mednarodnih hiš vrednotili nepremičnine in drugo premoženje naše največje banke.

Dokument potrjuje, kar so že v preiskavi ugotovili kriminalisti NPU – da vrednotenje premoženja NLB zaradi vprašljive metodologije, neskladne z mednarodnimi standardi, ni moglo biti "pravno sprejemljiva računovodska podlaga za presojo finančnega položaja banke".

Šlo je torej za premalo natančno oceno, na podlagi katere Banka Slovenije ne bi smela odločati o tem, ali in koliko kapitala potrebuje NLB. Na to so jo že leta 2013 neuspešno opozarjali tako iz same NLB, ki jo je takrat vodil Janko Medja, kot tudi posamezni nadzorniki in viceguvernerji. Toda ključna akterja sanacije, tedanji guverner Boštjan Jazbec in minister za finance Uroš Čufer, sta ostajala gluha za njihova svarila.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank?

Poročilo razkriva: nepremičnine ocenjevali iz avtomobilov

Poročilo razkriva številne pomanjkljivosti pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin, s katerimi so bila zavarovana posojila NLB:

  1. Kar 320 hiš, stanovanj in zemljišč je mednarodna hiša Cushman & Wakefield, ki jo je najel Deloitte, ocenila po metodi "drive by", torej tako, da so si jih njeni uslužbenci ogledovali iz avtomobila.
  2. Pri preostalih 10.400 stanovanjskih nepremičninah so te ocenili brez ogleda, zgolj na podlagi dostopnih informacij (metoda "desktop valuation").
  3. Pri vrednotenju niso upoštevali, ali imajo gradbena in druga dovoljenja, od česar je močno odvisna njihova vrednost.
  4. Predhodne cenitve NLB so upoštevali le v primeru, če so te pokazale še nižjo vrednost nepremičnine, ne pa tudi, če je bila prvotna vrednost višja.
  5. Upoštevani diskonti so bili precej višji kot pri cenitvah nepremičnin nekdanje avstrijske Hypo Alpe Adria Bank. Pri NLB se je vrednost nepremičnin v mestnih okoljih v povprečju zniževala za 23 odstotkov, za nestanovanjske nepremičnine pa za kar 67 odstotkov. Pri Hypu so bili diskonti precej nižji: 11 odstotkov za mestne in 24 odstotkov za nestanovanjske nepremičnine.
  6. Pri izračunih dodatno potrebnih slabitev je Deloitte upošteval še dodatni diskont v višini od 35 do 45 odstotkov. Pri tem so dobo unovčitve nepremičnin povečali iz štirih let na obdobje od pet do sedem let. Zakaj, iz poročila ni jasno.

Tudi pri ocenjevanju preostalega premičnega premoženja, s katerim so bila zavarovana posojila, so v Deloittu klestili njegovo vrednost, kolikor je bilo le mogoče. Iz poročila je razvidno, da so to počeli pavšalno in brez kakršne koli utemeljitve. Vrednost strojev in opreme so recimo sklestili za 70 odstotkov, zalog in terjatev pa celo za 80 odstotkov. Vse to je bilo v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi.

Za Deloitte vreden nič, nato pa prodan za 200 milijonov

Teh se cenilci niso držali niti pri ocenjevanju delnic in lastniških deležev v podjetjih. Vrednosti delnic, ki kotirajo na borzi, so bile avtomatično znižane za 20 odstotkov. To na primer pojasni, zakaj je vrednost delnice Pivovarne Laško ob njenem prenosu na DUTB konec leta 2013 znašala le dobre štiri evre. Le dve leti pozneje je Heineken iste delnice kupoval po šestkrat višji ceni (25,6 evra).

Delnicam, ki ne kotirajo na borzi, pa so ocenjevalci po konservativnem izračunu vrednosti avtomatično pripisali 20-odstotni odbitek. Če vrednost zavarovanj po njihovi oceni ni v celoti pokrivala dolga podjetja, je bilo to vredno nič evrov.

Eden od takšnih primerov je bila družba Protej, ki je bila takrat v lasti menedžerjev ACH. Na DUTB je leta 2013 prešla brezplačno, saj je Deloitte njeno vrednost določil pri nič evrih. Štiri leta pozneje je francoski Trigano za Protej, ki ima še vedno v lasti ACH, odštel več kot 200 milijonov evrov.

Dokaz: Jazbec in Čufer sta ves čas vedela

A poročilo nedvomno potrjuje še eno pomembno stvar – da so v družbi Deloitte Svetovanje ves čas dobro vedeli, kaj je z njihovimi metodami in vrednotenji narobe. Na to jih namreč niso opozarjali le iz NLB, kot razkriva ovadba policije, ampak tudi njihova ključna podizvajalca – Cushman & Wakefield in Jones Lang LaSalle, ki ga je Deloitte najel za ocenjevanje poslovnih nepremičnin.

Opozorila ne bi mogla biti jasnejša. "Priporočamo, da se izvede podrobnejši pregled vseh okoliščin vsakega sredstva, preden bi se bilo upravičeno zanesti na cenitvene vrednosti iz tega poročila," so družbo Deloitte opozorili iz Cushman & Wakefielda. Tudi v Jones Lang LaSalle so k svojim ocenam pripisali, da "temeljijo na okvirni oceni značilnosti nepremičnin, ki so bile posredovane".

Kljub temu odgovornih na ministrstvu za finance, Banki Slovenije in Deloittu, kjer je imel pred sanacijo bank visok položaj tudi Janez Škrubej, to ni premaknilo. Cenitve so bile temelj za najdražjo finančno operacijo države v tem desetletju. Škrubej in drugi bodo morda že danes pojasnili, zakaj je bilo v resnici tako.

POSEL DANES Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca 

Pričala bo uslužbenka NLB, ki so ji na Banki Slovenije zasegli računalnik

Danes bo pred komisijo, ki jo vodi poslanec NSi Jernej Vrtovec, nastopila tudi Katarina Knapič Lapajne, nekdanja direktorica kontrolinga v NLB, ki so jo novembra 2013 klicali na Banko Slovenije. Tam so ji v prenosni računalnik narekovali dokument o prestrukturiranju, ki je bil eden od temeljev sanacije NLB. Po ugotovitvah kriminalistov so ji računalnik takoj zatem zaplenili in ji dali v podpis izjavo o zaupnosti. S tem so verjetno želeli na Banki Slovenije prikazati, kot da je sporni dokument nastal v naši največji banki, in za seboj zabrisati sledi.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.