HSE se mora širiti na Balkan!
NatisniMedij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 08. 2012 Stran: 6
Direktor Termoelektrarne in toplarne Ljubljana (TE-TOL) Blaž Košorok bo novembra prevzel vodenje HSE. S preteklostjo se, tako pravi, noče ukvarjati, HSE se mora po njegovem mnenju usmeriti v nove naložbe, tudi na tuje, predvsem na Balkan. S posli, povezanimi s TEŠ 6, pa naj se ukvarjajo preiskovalci, dodaja.
Iz TE-TOL odhajate, ko je pred vrati podražitev ogrevanja. Zakaj in za koliko dražite?
Ogrevanje v Ljubljani je najcenejše v Sloveniji. Cena po enoti je 52 evrov za megavatno uro, v Mariboru je okoli sto evrov. Cena ogrevanja je bila vLjubljani vedno socialna dobrina. Prišli pa smo do točke, ko tega toplarna ne zdrži več. Zavedam se, da časi niso primerni za dvig cen, je pa to nujno, če želimo ohraniti raven varnosti oskrbe. Po naših izračunih se bo cena dvignila za okoli 20 odstotkov. To ne bo dramatičen dvig cene, za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje se bo strošek na letni ravni zvišal za okoli 50 evrov. Podražitev je ključna za novi plinsko-parni projekt.
TE-TOL s premoga prehaja na plin. Kaj to pomeni za stroške ogrevanja, plin je namreč razmeroma drag?
Energent je dražji, treba pa se je zavedati, da TE-TOL po letu 2016, tak kot je, zaradi okoljskih direktiv in izpustov dušikovih oksidov ne bo mogel več poslovati.
Kdo bo dobavljal plin?
Najugodnejši ponudnik.
Kdaj bo razpis?
Načrtujemo, da bodo pogajanja trajala do leta in pol. Geoplin kot največji dobavitelj bo gotovo prvi med enakimi. Ni pa nujno, da bo edini. Plin bo dobavljal tisti, ki bo najugodnejši.
Za slovensko energetiko se zdi, da nima jasne strategije. Kako jo vidite vi?
Po mojem mnenju je za to kriva odsotnost nekega resnega srednjega menedžmenta po ministrstvih. Slovenska energetika ima pravilne osnove, zakaj do tja ne pride, je drugo vprašanje. Ne vem, ali gre le za to, daje polno lobijev in lokalnih interesov. Treba je imeti pogum in vztrajati.
Z novimi naložbami?
Vsekakor. Trebaje zagnati to našo nesrečno gospodarstvo. Če se neki državni uradnik pol leta ne spomni državnega prostorskega načrta sprejeti in dati naprej, podeliti koncesije ..., sam potem ne vem, kje je napaka.
Koliko imajo tukaj zraven lahko obnovljivi viri, sončne elektrarne?
Imeli smo naložbo v sosežig lesnih sekancev s premogom v vrednosti 11 milijonov evrov. Za to dobimo približno 42 evrov premije za megavat, fotovoltaika pa 150. Naložba je pa kakšna? Tako ne gre več, treba bo najti neko ravnotežje med obnovljivimi viri. Zakaj bi nekomu kot država dajal premijo zato, daje investicijo postavil in večino tega, in to ni več drobiž, pospravil v svoj žep. Preračunati je treba, ali je ta shema za fotovoltaiko še vedno prava.
Novembra prevzemate vodenje HSE. Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja holdinga?
Moja prva želja je, da se vzpostavi neko zaupanj e med hidroin termodelom. Izkazalo seje, da je razpršitev virov nujno potrebna. Ob letošnji suši se je pokazalo, da nujno potrebujemo tudi termoelektrarne. Pol leta se ni zgodilo nič pri projektu srednje Save. Državni prostorski načrt ni sprejet, nenehno so potrebne neke dopolnitve. To je nedopustno. Imamo tri investitorje, ki so pripravljeni delati, pa zaradi nekih upravnih ovir zadeve stojijo. Želel bi izvedeti, kakšne so možnosti za vlaganj a v nove proizvodne vire.
V katere vire bi vlagali?
Predvsem hidroelektrarne, neizkoriščeni potencial je še vedno soproizvodnja toplote in električne energije. Z vsem tem se lahko razmišlj a o nekem konceptu, da se poleg elektrike razmišlja o plinu, toploti, hladu.
Prednost pa imajo hidroelektrarne?
Da. Ne smemo pa pozabiti na jugovzhodno Evropo. Do zdaj se je HSE ukvarjal predvsem s TEŠ 6. Rekel sem, da se s preteklostjo ne bom ukvarjal, to je zdaj v rokah preiskovalnih organov. Stalno govorimo, da dobro poznamo Balkan. Ni pa nam uspelo še pri nobenem projektu. Tu je tudi Turčija. Ni nujno, da bi HSE sam nastopal na teh trgih, nič nimam proti nastopu v kakšnem konzorciju ali z nekim tujim partnerjem.
To pomeni gradnjo novih zmogljivosti v tujini?
Tudi. Pa seveda vstop v lastništvo, zakupi zmogljivosti. Na tem področju je treba ubrati neko pametno strategijo, analizirati razmere, prihajajo namreč tuji tekmeci.
Največ se govori o BiH. Gradnja ali vstopanje v lastništvo?
Najbolj preprosto je vstopanje v lastništvo. Ne pa za vsako ceno.
Kaj pa v nasprotni smeri? Govori se, da seje HSE z naložbo v TEŠ precej izčrpal ...
Zunanjih virov financiranja je na pretek, treba pa jih je zagrabiti...
Državi, njenim podjetjem in bankam upadajo bonitete, financiranje bo dražje ...
To je težava, v Sloveniji ta hip morda vidim dve banki, ki bi bili sposobni dati jamstvo za posojila EIB. Z državnim poroštvom se vsega ne bo dalo delati. Če gremo skupaj z neko močno družbo, zakaj pa ne, lahko je to slovenska, ni nuj no, da sta energetska stebra sprta.
Večkrat se je že špekuliralo o delni privatizaciji HSE. Se vam zdi smiselna?
Ne vidim te potrebe, sem za povezovanje, ne strinjam se z delitvijo med domače in tuje. Sem pa za to, daje HSE opredeljen kot strateška naložba države. Gre za državno infrastrukturo. V tem trenutku ne bi nikogar spuščal v lastništvo.
Če vas prav razumem, sodelovanje vidite kot skupne nastope na Balkanu.
Da. Tako imaš tudi večjo možnost, da zagotoviš financiranje.
Kako gledate na dogodke, povezane s TEŠ 6? Kaj moramo narediti, da se naložb ne bomo več lotevali tako?
Predvsem je najpomembnejše pravilno projektno vodenje. Tukaj je bil nadzor odsoten, odločitve so se sprejemale brez soglasij. Zakaj se je projekt podražil, najbolje vedo tisti, ki so naložbo vodili. Lahko špekulirava, kdo je zaslužil, ampak to je naloga preiskovalnih organov. Projekt je bil slabo voden, je pa za slovensko energetiko brez dvoma nujno potreben.
Težave utegnejo biti s ceno premoga ... Lahko vzdrži?
Pogodbe seje treba držati.
Potem bodo težave z malimi delničarji Premogovnika Velenje.
Vsak, kije nezadovoljen, ima na voljo pravna sredstva. Če je to pogojeno z nekimi izsiljevanji, pa gre za drugo plat zgodbe.
Mali delničarji premogovnika so vselej lobirali, da se izplačajo. Kakšno je vaše stališče?
Odvisno, za kakšno ceno. Moram pa reči, da zadevo za zdaj še premalo poznam.
HSE se pripravlja tudi na vstop na drobnoprodajni trg. Je to smiselno?
To zamisel pozdravljam.
Bomo imeli čez leto dni na strani prodaje torej dva močna igralca, Petrol in HSE?
Zakaj pa ne?
Kakšne cene elektrike nas čakajo v prihodnje?
Mislim, da bodo cene rasle, kdaj in s kakšnim zamikom, pa je vprašanje.
Verjetno bo pri gradnji hidroelektrarn na Savi precej konfliktov, marsikdo bo hotel pristaviti svoj lonček. Kako se boste temu izognili?
Tako, kot sem se tukaj.
Je bilo veliko obiskov?
Na začetku zelo veliko. Pa vsi so imeli toplo roko od kabineta predsednika vlade od kogarkoli, pa tudi od županov. Nimam nič proti lobistom, lahko sprejmem kogarkoli. Če pa obstajajo postopki javnega naročanja, ne vem, kako bi lahko nekdo nekomu zagotovil, da ga bo spravil skozi in da bo zmagal na razpisu.
Se to ne dogaja?
Se dogaja. Ne zatiskam si oči, nisem neki princ iz pravljice. Težko pa si predstavljam, da bi nekdo naredil nekaj slabega. Če te je pa toliko v hlačah, da nekomu nekaj obljubiš, se moraš zavedati posledic. Moja želja je, da se projekti vodijo drugače, kot so se do zdaj.
Se je Peter Kotar kdaj oglasil?
Se je oglasil - kako mislite, po telefonu ali z obiskom?
Na obisk.
Peter Kotar redko pride na obisk. S toplarno sodeluje že vrsto let. Je človek, ki je v pravem trenutku našel tržno nišo. Ali so bila vsa njegova dejanja pravilna, pa bo moral razčistiti sam pri sebi.
