V Žitu bo še naprej vladal status quo
NatisniMedij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 07. 2009 Stran: 6
Petkova skupščina Žita je bila veliko bolj mirna, kot se je napovedovalo. Pa ne zato, ker bi se največjima lastnikoma, državi in skupini KD, uspelo tik pred zdajci uskladiti, ampak ker sta oba tabora ugotovila, da nikakor ne moreta zmagati. Zato sta privolila v najboljšo med slabimi rešitvami. Spomnimo, Kad je skupaj s Sodom želel nekoliko spremeniti prvotni predlog izbora novega nadzornega sveta (NS). Namesto dveh je namreč poskušal zamenjati tri nadzornike, in sicer tako, da bi odpoklical Luko Jurkoviča (Jurkoviča sta v NS sicer dala Kad in Sod, a še pod prejšnjim vodstvom oziroma vlado, tako da zdaj ni zares ne na strani države ne KD). Na njegovo mesto bi postavil že zdajšnjega člana Adrijana Rožiča, na novo pa bi v NS prišla Marko Notar in Marko Jazbec. To bi pomenilo, da bi imela paradržavna sklada v šestčlanskem NS najmanj tri glasove, če bi na svojo stran pritegnila kakšnega od dveh delavskih predstavnikov, pa še več (KD pa najmanj enega in največ tri).
Vendar jim jo je zagodel zakon o gospodarskih družbah (ZGD), ki za odpoklic nadzornika zahteva 75 odstotkov glasov, in ne navadne večine. In ker ne Kad ne Sod nikakor nista mogla dobiti tričetrtinske večine, sta odstopila od prvotnega načrta, upirati se in s svojimi nasprotnimi predlogi mešati štrene pa je nato nehala tudi skupina KD. Tako je bil na koncu brez težav izglasovan osnovni predlog, torej v NS prihajata Rožič in Notar. Najbolj se je smejalo Briclu »Danes ni nihče zares izgubil, a tudi zmagal ne. Razen morda Iztok Bricl, prvi mož Žita. Z njim v resnici namreč nista zadovoljna ne KD ne država, kljub temu pa to na njegovo nadaljnje delo ne bo vplivalo.
Očitno bo kljub vsemu dokončal mandat (to je do maja 2010), saj bo v Žitu še naprej status quo. In kjer je status quo, ni sprememb,« so petkove dogodke komentirali poznavalci in ob tem izrekli še nekaj krepkih besed na račun ZGD, ki bi moral biti po njihovem mnenju nujno spremenjen. In kaj na vse skupaj pravi Bricl, ki se mu je po skupščini kar samo smejalo: »Jaz sem z razpletom zadovoljen. Poleg tega se mi zdi prav, da imajo v NS svoje predstavnike vsi največji lastniki.« Zakaj država ne želi denarja? Edina nekoliko presenetljiva petkova odločitev se je nanašala na višino dividend. Delničar Sortes Invest je namreč hotel skoraj še enkrat višjo dividendo, to je šest namesto 3,05 evra na delnico, vendar jim je za zmago zmanjkalo 0,5 odstotka.
Proti je poleg Kada in Soda od večjih glasovala tudi Krekova družba (id Zvon Ena) in tako tehtnico nagnila na drugo stran. »Kdo ne želi višje dividende,« so se po skupščini spraševali zagovorniki nasprotnega predloga in ironično dodali: »Očitno gre državi tako dobro, da ne potrebuje dodatnega denarja.«
