Tožniki o odločitvi ESČP: velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi

NatisniNatisni

Medij: 24ur POP TV Avtorji: Ana Kralj, STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 14. septembra 2021 Vir: TUKAJ

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi, je ocenil odvetnik ene od tožnic v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji Miha Kunič. Da je takšno odločitev pričakoval, je dejal odvetnik Aleš Kaluža.

"Iz sodbe izhaja, da je bilo preko 120.000 ljudem poseženo v lastninsko pravico, tako da v postopkih niso mogli sodelovati in zoper odločbe o razlastitvi niso imeli pravnega sredstva. To pomeni, da politika od leta 2013 do leta 2021 ni bila sposobna sprejeti ustrezne zakonodaje, sodišča pa niso imela poguma za vsebinsko presojo izrednih ukrepov Banke Slovenije," je za STA dejal Kunič.

Sodba velja za vse, torej za vse imetnike delnic in podrejenih obveznic, ki jim je bilo leta 2013 poseženo v lastninsko pravico. Nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnove postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Kunič je izpostavil tudi grajo slovenskega ustavnega sodišča, ki konkretne zadeve v primeru njegove stranke sploh ni sprejelo v obravnavo. S tem je bila po oceni Evropskega sodišča za človekove pravice kršena njena pravica do pravnega sredstva.

"To so zelo resne posledice," je ocenil Kunič. To namreč pomeni, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.

"Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev," pa je za Delo dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. "Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne," je menil.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki je za časnik dejal, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

Kot so danes povedali na ustavnem sodišču, Sodišče EU svoje sodbe še ni sprejelo. "Kdaj jo bo, zaenkrat ni mogoče napovedati. Kolikor je znano, so bili šele pridobljeni odgovori in stališča drugih udeležencev postopka," so dodali.

Društvo Mali delničarji Slovenije navdušeno nad sodbo

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

"Z navdušenjem smo se seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.  Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov", so zapisali v sporočilu za javnost. 

 Dodali so, da je ta pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub dejstvu, "da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal 'argumentov', s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi bila brez izbrisa kršena pravila EU o državnih pomočeh ter da so imeli razlaščenci na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu. Vsi ti 'argumenti' Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali."

Ministrstvo za finance: O upravičenosti do morebitne povrnitve škode iz bančne sanacije slovenska sodišča

ESČP je v danes objavljeni sodbi glede bančne sanacije po navedbah ministrstva z finance pritožnikom pritrdilo le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

"Ministrstvo za finance meni, da je bila odločba ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejemom zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so navedli. Kot so ob tem spomnili, je izvrševanje tega zakona zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti začasno zadržano.

SAB: Odločitev ESČP je pričakovana

Za stranko SAB je razsodba Evropskega sodišča o človekovih pravicah, da pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, pričakovana. V stranki, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, si želijo čimprejšnjega epiloga.

"Odločitev ESČP je pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjamo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo," so zapisali v SAB.

V stranki so dodali, da je ustavno sodišče pred petimi leti že presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. "Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil tudi, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo," pravijo v SAB.

Spomnimo

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji v letih 2013 in 2014 je bil kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je v pisni sodbi, objavljeni danes, zapisalo ESČP. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Sodišče je navedlo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti zagotovljen, kakor hitro je to mogoče.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Postopek pred sodiščem je sprožila sedmerica vlagateljev.

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.