"Luka lahko in mora delati veliko bolje"

NatisniNatisni

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Boris Šuligoj, Gregor Knafelc Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 17. jul.. 2017 Stran: 3

Pogovor Rado Antolovič, novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper 

Koper - Rado Antolovič je od minulega petka novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Hkrati je predsednik uprave družbe P&O Maritime s sedežem v Dubaju, najstarejše svetovne pomorske družbe. Do zdaj je delal Avstraliji, Rusiji, Italiji in na Malti. Rodil seje leta 1959 v Piranu in je kot prvi nadzornik Luke jasen, ko pravi: »Luka Koper je kakor velik diamant, ki pa še ni dodobra izbrušen.« Za Delo je dal ekskluzivni intervju. 


Ali lahko kot prvi nadzornik prenesete operativno znanje na predsednika uprave Luke in njegovo ekipo, da bi s tem izboljšali učinkovitost delovanja in dobičkonosnost? 

To je moj cilj in za to si že aktivno prizadevamo. S 35-letnimi izkušnjami bi rad kot nadzornik družbe v okviru svojih pravic in dolžnosti pripomogel k takšnemu prenosu znanja. 

Zakaj vas ne zanima funkcija predsednika uprave Luke Koper? 

Zato ker delam v družbi P&O Maritime, ki ima globalne izzive. Moja dolžnost je, da družbo dolgoročno vodim. 

Je Luka informacijsko v digitalnem svetu poslovanja ali ji v primerjavi z drugimi pristanišči na tem področju vendarle manjka znanje in razvoj? 

Luka Koper ima operativno, ne pa visoko raven IT-sistemov. Razvoj IT-sistemov je eden od ciljev razvoja Luke v prihodnjih štirih letih. 

Kdaj ste nazadnje sedeli z vladnimi predstavniki Republike Slovenije na temo gospodarskega razvoja Luke Koper? 

Z ekipo SDH sem v rednih stikih. 

Je kdo iz ožje vladne ekipe pokazal zanimanje za vaše mednarodne gospodarske oziroma logistične izkušnje s ciljem prenosa znanja med slovensko gospodarsko srenjo ali med odločevalce, ne le v Luki Koper? 

Še ne. Bi pa to storil takoj, če bi bil interes. 

Ali se vam kot nadzorniku, ki je spremljal delo sedanje uprave in pozna delo drugih pristanišč, zdi upravičeno, da sedanja uprava Luke Koper ni dobila razrešnice za lani in da je tarča tako hudih kritik, kot smo jih slišali iz vodstva SDH? 

Takšna odločitev je stvar lastnikov. Kar pa se tiče kritike, jaz sem slišal tudi nekaj pohval za dobro delo. 

Menite, da rezultati Luke Koper res niso zadovoljivi (glede na pogoje, ki jih ima to podjetje)? 

Rezultati so dobri, ne pa odlični. Prepričan sem, kot sem bil tudi pred štirimi leti, da Luka lahko doseže še dosti boljše rezultate. In ima še posebno boljše delovne odnose z vsemi udeleženci, kot so država, lastniki, občine, železnica, zaposleni, sindikati ... 

Ali je res, da bi lahko dosegli še precej boljše poslovne rezultate? 

Verjamem in vem, kako se lahko ob sedanjih zmogljivostih dosežejo še precej boljši rezultati in se poskrbi za še več novih delovnih mest v prihodnjih letih. 

Kje so še rezerve za dosego boljših rezultatov? 

Rezerve so v notranjih procesih, produktivnosti, tarifni politiki, inovativnem delu ... Luka ima veliko prednost pred konkurenčnimi pristanišči v Jadranu in Evropi tudi zato, ker ima zelo motivirano, kvalificirano in izkušeno delovno silo ter sindikate, ki razumejo delo in stremijo k uspehom. 

Kako komentirate dejstvo, da ste edini ohranili zaupanje med člani (predstavniki kapitala) nadzornega sveta Luke? 

Moje naloga v funkciji nadzornika je bila in bo, da prinesem dodano vrednost k dolgoročnemu razvoju Luke. Pomembno je tudi, da ima Luka kakovostne upravljavske kadre, ki bi morali delovati tudi v mednarodnem okolju. 

Ali niste soglasno sprejemali odločitev? Ali pa ste vi odločali pomembno drugače? 

Vsak nadzornik mora odločati po svoji presoji in tako smo tudi glasovali. 

Na skupščini so bili nekateri predstavniki zaposlenih kritični do vaše vloge v nadzornem svetu. Kako si to razlagate? 

Ljudje, ki so bili kritični, me ne poznajo. Njihove navedbe so bile neutemeljene. Verjamem pa, da imajo vsi pravico povedati svoje mnenje. 

Očitali so vam, da zbirate informacije za konkurenco oziroma za morebitne bodoče prevzemnike Luke. Kako zavračate te očitke? 

Meni ni treba zbirati nobenih podatkov, jaz prinašam Luki mnogo pomembnih podatkov in priporočil, ki pristanišču pomagajo pri razvoju. Očitali so mi, da sem zaposlen v DP World, kar ni res. Jaz sem zaposlen v P&O Maritime. 

Zakaj ste pred štirimi leti zavrnili sprejem funkcije predsednika uprave, čeprav so vas nadzorniki že imenovali? 

Nadzorniki so me imenovali brez mojega soglasja. Tedaj sem imel polletni odpovedni rok delovnega razmerja pri tedanjem delodajalcu. 

In zakaj ste več kot pol leta kasneje sprejeli funkcijo člana nadzornega sveta? 

Podal sem vlogo na SDH, ta pa me je po kadrovskem procesu predlagal na skupščini leta 2013. 

Kaj menite o drugem tiru? Kako nujno ga Luka potrebuje? In kaj se lahko zgodi, če ga ne bo v prihodnjih šestih letih? Kakšne so možnosti, da se uresniči? 

Drugi tir je potreben čim prej zaradi varnosti prometa. Današnja prevozna zmogljivost železnice in avtoceste iz Luke bi lahko bila okoli 30 milijonov ton na leto z izboljšanjem notranjih procesov, tehnologije in boljšim sodelovanjem med železnico, operaterji, ladjarji in vsemi deležniki v logistični verigi. 

Ali se vam zdi prav, da bi drugi tir gradili pretežno iz denarja Luke in prevoznikov? Kje v svetu poznate še takšen model financiranja? 

V svetu so mnogi modeli, na primer financiranje prek investitorjev, države, neka oblika PPP ali pa prek železniških in tudi luških operaterjev. Kaj bo za našo državo najbolje, bomo videli. 

Kakšne so poslovne perspektive Luke Koper v prihodnjih desetih letih? 

Vidim velik potencial v pretovora, dodatnih storitvah, skladiščenju ... Luka ima tudi velike možnosti v inovacijskem m IT-prostoru, servisu door to door. Vsekakor mora biti vse bliže lastnikom tovora, prav tako ladjarjem in logističnim podjetjem. Največja moč Luke je danes delovna sila, in če jo bomo še naprej razvijali in motivirali, bo Luka postala eno od najboljših svetovnih pristanišč. 

Kaj menite, da bi se moralo spremeniti v lastništvu, organizaciji in modelu poslovanja Luke? 

Zdaj je delniška družba, čeprav je glavni lastnik SDH (država). Verjamem, da je mogoče vzpostaviti boljše delovne odnose in komunikacijo z občinama Koper in Ankaran ter SDH in malimi delničarji, železnicami, državnimi organi in tudi z delovno silo ter sindikati. 

Se bo to dalo izpeljati? 

Da. 

Se vam zdi primerno, da bi morala Luka redno zaposliti vse zaposlene delavce, ki zdaj izvajajo storitve prek IPS-podjetij?Je to res glavni problem Luke Koper? 

Večina globalnih pristanišč zaposluje delovno silo prek storitve IPS. Funkcije IPS so opravljanje sekundarnih luških del. Delovna mesta, ki so kritična za neprekinjeno operacijo pristanišča in kjer so zahtevane dolgoletne izkušnje in specifične veščine, kot so operatorji na dvigalih, tehnična služba in podobno, so redno zaposleni. V vsakem primeru bi morali IPS delati skladno z veljavno zakonodajo ter po pravilih in standardih Luke, ki je odgovorna za njihovo kontrolo in dobro izvedene storitve na njenem območju. Izboljšanje delovanja IPS je ena od naših nalog. 

Izkušenj imate v pomorstvu dovolj. Zdi se, da v tej industriji s prenosom znanja ne bi smelo biti težav. Kje vidite največje zadržke? 

Imam večdesetletne mednarodne izkušnje pri upravljanju pristanišč. V pomorstvu sem od malih nog in delati sem začel že kot mladoleten. Leta 1996 sem postal direktor avstralske družbe P&O Ports, kjer sem vodil pristanišča in terminale v Avstraliji, Evropi, Rusiji, Italiji in na Malti. Leta 2005 sem se zaposlil v družbi DP World v Dubaju kot predsednik uprave hongkonškega terminala, vodil sem še terminal za Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in črnomorsko območje. Od leta 2011 do 2013 sem v največji ruski pristaniški družbi NCSP vodil devet poslovnih enot v pristaniščih Novorosijsk, Primorsk in Kaliningrad. Zdaj vodim dubajsko družbo P&O Maritime. Menim, da bom kos izzivom v Luki Koper. 

Koliko časa boste ostali v Luki? 

Toliko časa, dokler lahko prinesem dodatno vrednost, da podjetje raste hitreje in ima boljše rezultate kot konkurenti.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.